Sunday, September 28, 2008

Potovanje po Kubi (2008) - 11. del

V današnjem potopisu potovanja po Kubi bom pisal o tem, kako sva si v tropskem paradižu Baracoi privoščila kopanje na divji plaži z vodnimi bolhami in kako sva obiskala Finco Duabo, nato bom nadaljeval z obiskom bivše kubanske prestolnice Santiago de Cuba, kjer so v "nevarnosti" predvsem ženske in končal s "kičastim" mestecem Bayamo.

Baracoa

Baracoa je prva španska naselbina na kubanskih tleh, ki jo je ustanovil Diego Velezquez leta 1512 in je bil še do 60. let prejšnjega stoletja dostop možen samo preko morja. Očarala naju je z bujni rastjem, saj je Baracoa najbolj tropski del otoka. Prvi dan sva se sprehodila po mestu in si ogledala katedralo, kjer je shranjen križ, ki ga je na otok prinesel Krištof Kolumb.

Naslednji dan, torej v torek, 22. aprila sva izkoristila za ogled arheološkega muzeja (v bistvu gre za podzemne jame), kjer so nama predstavili življenje Indijancev, nato pa sva se odpeljala v 30 kilometrov oddaljen nacionalni park, kjer naju je starejši možakar s čolnom na vesla odpeljal na ogled mangrov.

Divja plaža

Po dve urnem veslanju sva se odpeljala naprej v smeri Baracoe in se ustavila na eni izmed plaž, kjer skoraj zagotovo ne boste našli nobenega turista. Baracoa namreč nima hotelov, zato boste lahko na teh plažah srečali samo domačine in mogoče sem ter tja kakega popotnika. Kljub temu, da je v Lonely Planetu za to plažo pisalo, da se moraš paziti morskih bolh, le teh na srečo nisva srečala. Plaža je bila peščena, voda je bila krasna, zanimivo pa je bilo predvsem to, da so se po plaži prosto sprehajali prašiči. No ja, bilo je prav zabavno. Takoj ko sva prišla na plažo je do naju pristopila neka domačinka in nama ponudila, da nama naredi večerjo. Ker sva večerjo imela že naročeno v najini Casi, nama je ponudila čisto svež kokos izpod palme, ki pa sva ga z veseljem sprejela. Prav tako se je ponudila, da nama popazi na avto, zaradi česar sva plačala 1 CUC. Veliko, glede na to, da sva običajno toliko plačalo za celodnevno parkiranje, midva pa sva bila na plaži le dobro uro.

Ko je gospa odhitela pripravljati kokos, je do naju že pristopil nek drug domačin, ki je ravnokar ulovil ogromno ribo in naju vprašal, če bi večerjala pri njemu doma. Seveda sva se tudi njemu samo lepo zahvalila in dejala, da imava večerjo že priskrbljeno.

Po kokosu in plavanju na divji plaži sva odšla do posesti Finca Duaba, kjer gojijo različne vrste začimb in sadežev ter drugih tipičnih ali gospodarsko pomembnih rastlin. Med ogledom vrta sva videla več vrst pomaranč, pomelo, kakav, nacionalno in kokosovo palmo, jakobovec, kruhovec ter imela pokušino več vrst eksotičnega sadja.

Po ogledu posesti sva imela v načrtu še ogled edine tovarne čokolade v državi, ki pa je bila zaprta in naju niso spustili notri, zato sva za ta dan z ogledi končala.

Pot proti Santiagu in pogrešana antena


Baracoa - Santiago de Cuba

Naslednji dan sva ob 8.40 odšla iz mesta. Še preden sva zapustila mesto sva se ustavila na bencinski črpalki, da sva natočila gorivo in ugotovila, da je avto brez radijske antene. Zaskrbljena sva takoj odšla nazaj do Case in razmišljala o tem kaj bova storila, če so nama anteno ukradli. Kljub temu, da sva za »varovano« parkiranje plačala 2 CUC, nama verjetno to ne bi nič pomagalo, če pa avta nisva takoj pregledala, ampak šele na bencinski črpalki. Na najino srečo sva anteno takoj dobila, saj jo je gospod, ki je varoval avto, odvil in spravil v hišo, da mu kdo ponoči antene ne bi ukradel.

Ko sva anteno dobila, sva se odpravila naprej čez 50 kilometrov dolgo pot skozi gore proti jugu. Pokrajina se je kar naenkrat spremenila in sicer iz tropskega paradiža v pravo gorsko pokrajino polno borovcev. Ob 10.25 uri sva bila ponovno ob vznožju gorovja in ob 12.10 uri, po prevoženih 100 kilometrih v Guantanamu, kjer pa si ameriške vojaške baze nisva ogledala. Pokrajina okolice Guantanama je sicer izredno sušna in puščavska.

Santiago de Cuba

Po 83 kilometrih sva ob 13.45 uri, po velikih težavah, prispela v Santiago de Cuba, prvo kubansko prestolnico, ki naj bi sedaj bila prestolnica kubanske kulture, glasbe in plesa. Vendar pa naju Santiago, že zaradi prometnega kaosa, nekako ni pritegnil. Zato sva se odločila, da v njem ne prespiva, čeprav sva imela to v načrtu, ampak raje prespiva v Bayamu Vseeno sva se sprehodila po mestnem središču in si predvsem ogledala najstarejšo kubansko hišo, ki je bila zgrajena pred več kot 500 leti. V hiši je bilo razstavljeno originalno pohištvo, ki je bilo staro tudi do 500 let. Kljub temu so se ga uslužbenke, ki so nama razlagale kubansko zgodovino in naju vodile po prostorih, dotikale kot bi bilo novo. Kaj takega v razvitem svetu ne doživiš, saj povsod vse razstavne eksponate takoj ločijo z debelimi vrvmi od obiskovalcev.

Nevarnost, ki preti ženskam

Po ogledu muzeja sva se pred odhodom privoščila še kavo in si ob tem vzela čas za opazovanje Kubancev. Lonely Planet namreč opozarja, da je Santiago zelo »nevaren« za ženski spol, saj imaš kot ženska lahko takoj ob sebi polno »oboževalcev«. To sva opazila že prej na cesti, ko so fantje pogledovali za prav vsakim dekletom, ki je šlo mimo njih. Sedaj ko sva kavo pila na terasi nekega hotela ob glavnem parku, pa sva opazila kako sta se dve dekleti usedli na klopco in že se jima je pridružilo pet Kubancev, ki so bili približno enakih let kot dekleti in ju začeli osvajati. Seveda dekletoma to ni bilo prav nič všeč.

Pisano mesto Bayamo


Santiago de Cuba - Bayamo

Po popiti kavi in mojitu sva ob 15.55 uri odšla iz Santiaga in po prevoženih 125 kilometrih ob 18.10 uri prispela v Bayamo, po približno 15 minutah pa tudi v Caso. Naročila sva večerjo in se sprehodila po mestu, ki je bilo izredno zanimivo. Ker je v omenjenem mestu slikarska akademija, to očitno vpliva na celotno mestno središče oz. njegovo glavno ulico, saj so vse stavbe različnih barv, ulične svetilke pa so »oblečene« v slikarske tube.

Toliko za danes (spodaj si lahko ogledate še fotografije), naslednjič pa nadaljujem s Trinidadom.




Sorodne teme:

- Potovanje po Kubi (2008) - 15. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 14. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 13. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 12. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 10. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 9. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 8. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 7. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 6. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 5. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 4. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 3. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 2. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 1. del
- Potovanje po Kubi (2008) - vrnitev v Slovenijo
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Trinidada
- Potovanje po Kubi (2008) - prvo javljanje iz Kube
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Miamija
- Odpovedi letov ogrozajo Kubo
- Potovanje po Kubi (2008) - predviden načrt potovanja
- Zaradi Kube sem zavrnil snemanje
- Potovanje po Kubi (2008) - kupovanje letalskih kart je pravi podvig
- Potovanje po Kubi (2008)

Potovanje po Kubi (2008) - 11. del

V današnjem potopisu potovanja po Kubi bom pisal o tem, kako sva si v tropskem paradižu Baracoi privoščila kopanje na divji plaži z vodnimi bolhami in kako sva obiskala Finco Duabo, nato bom nadaljeval z obiskom bivše kubanske prestolnice Santiago de Cuba, kjer so v "nevarnosti" predvsem ženske in končal s "kičastim" mestecem Bayamo.

Baracoa

Baracoa je prva španska naselbina na kubanskih tleh, ki jo je ustanovil Diego Velezquez leta 1512 in je bil še do 60. let prejšnjega stoletja dostop možen samo preko morja. Očarala naju je z bujni rastjem, saj je Baracoa najbolj tropski del otoka. Prvi dan sva se sprehodila po mestu in si ogledala katedralo, kjer je shranjen križ, ki ga je na otok prinesel Krištof Kolumb.

Naslednji dan, torej v torek, 22. aprila sva izkoristila za ogled arheološkega muzeja (v bistvu gre za podzemne jame), kjer so nama predstavili življenje Indijancev, nato pa sva se odpeljala v 30 kilometrov oddaljen nacionalni park, kjer naju je starejši možakar s čolnom na vesla odpeljal na ogled mangrov.

Divja plaža

Po dve urnem veslanju sva se odpeljala naprej v smeri Baracoe in se ustavila na eni izmed plaž, kjer skoraj zagotovo ne boste našli nobenega turista. Baracoa namreč nima hotelov, zato boste lahko na teh plažah srečali samo domačine in mogoče sem ter tja kakega popotnika. Kljub temu, da je v Lonely Planetu za to plažo pisalo, da se moraš paziti morskih bolh, le teh na srečo nisva srečala. Plaža je bila peščena, voda je bila krasna, zanimivo pa je bilo predvsem to, da so se po plaži prosto sprehajali prašiči. No ja, bilo je prav zabavno. Takoj ko sva prišla na plažo je do naju pristopila neka domačinka in nama ponudila, da nama naredi večerjo. Ker sva večerjo imela že naročeno v najini Casi, nama je ponudila čisto svež kokos izpod palme, ki pa sva ga z veseljem sprejela. Prav tako se je ponudila, da nama popazi na avto, zaradi česar sva plačala 1 CUC. Veliko, glede na to, da sva običajno toliko plačalo za celodnevno parkiranje, midva pa sva bila na plaži le dobro uro.

Ko je gospa odhitela pripravljati kokos, je do naju že pristopil nek drug domačin, ki je ravnokar ulovil ogromno ribo in naju vprašal, če bi večerjala pri njemu doma. Seveda sva se tudi njemu samo lepo zahvalila in dejala, da imava večerjo že priskrbljeno.

Po kokosu in plavanju na divji plaži sva odšla do posesti Finca Duaba, kjer gojijo različne vrste začimb in sadežev ter drugih tipičnih ali gospodarsko pomembnih rastlin. Med ogledom vrta sva videla več vrst pomaranč, pomelo, kakav, nacionalno in kokosovo palmo, jakobovec, kruhovec ter imela pokušino več vrst eksotičnega sadja.

Po ogledu posesti sva imela v načrtu še ogled edine tovarne čokolade v državi, ki pa je bila zaprta in naju niso spustili notri, zato sva za ta dan z ogledi končala.

Pot proti Santiagu in pogrešana antena


Baracoa - Santiago de Cuba

Naslednji dan sva ob 8.40 odšla iz mesta. Še preden sva zapustila mesto sva se ustavila na bencinski črpalki, da sva natočila gorivo in ugotovila, da je avto brez radijske antene. Zaskrbljena sva takoj odšla nazaj do Case in razmišljala o tem kaj bova storila, če so nama anteno ukradli. Kljub temu, da sva za »varovano« parkiranje plačala 2 CUC, nama verjetno to ne bi nič pomagalo, če pa avta nisva takoj pregledala, ampak šele na bencinski črpalki. Na najino srečo sva anteno takoj dobila, saj jo je gospod, ki je varoval avto, odvil in spravil v hišo, da mu kdo ponoči antene ne bi ukradel.

Ko sva anteno dobila, sva se odpravila naprej čez 50 kilometrov dolgo pot skozi gore proti jugu. Pokrajina se je kar naenkrat spremenila in sicer iz tropskega paradiža v pravo gorsko pokrajino polno borovcev. Ob 10.25 uri sva bila ponovno ob vznožju gorovja in ob 12.10 uri, po prevoženih 100 kilometrih v Guantanamu, kjer pa si ameriške vojaške baze nisva ogledala. Pokrajina okolice Guantanama je sicer izredno sušna in puščavska.

Santiago de Cuba

Po 83 kilometrih sva ob 13.45 uri, po velikih težavah, prispela v Santiago de Cuba, prvo kubansko prestolnico, ki naj bi sedaj bila prestolnica kubanske kulture, glasbe in plesa. Vendar pa naju Santiago, že zaradi prometnega kaosa, nekako ni pritegnil. Zato sva se odločila, da v njem ne prespiva, čeprav sva imela to v načrtu, ampak raje prespiva v Bayamu Vseeno sva se sprehodila po mestnem središču in si predvsem ogledala najstarejšo kubansko hišo, ki je bila zgrajena pred več kot 500 leti. V hiši je bilo razstavljeno originalno pohištvo, ki je bilo staro tudi do 500 let. Kljub temu so se ga uslužbenke, ki so nama razlagale kubansko zgodovino in naju vodile po prostorih, dotikale kot bi bilo novo. Kaj takega v razvitem svetu ne doživiš, saj povsod vse razstavne eksponate takoj ločijo z debelimi vrvmi od obiskovalcev.

Nevarnost, ki preti ženskam

Po ogledu muzeja sva se pred odhodom privoščila še kavo in si ob tem vzela čas za opazovanje Kubancev. Lonely Planet namreč opozarja, da je Santiago zelo »nevaren« za ženski spol, saj imaš kot ženska lahko takoj ob sebi polno »oboževalcev«. To sva opazila že prej na cesti, ko so fantje pogledovali za prav vsakim dekletom, ki je šlo mimo njih. Sedaj ko sva kavo pila na terasi nekega hotela ob glavnem parku, pa sva opazila kako sta se dve dekleti usedli na klopco in že se jima je pridružilo pet Kubancev, ki so bili približno enakih let kot dekleti in ju začeli osvajati. Seveda dekletoma to ni bilo prav nič všeč.

Pisano mesto Bayamo


Santiago de Cuba - Bayamo

Po popiti kavi in mojitu sva ob 15.55 uri odšla iz Santiaga in po prevoženih 125 kilometrih ob 18.10 uri prispela v Bayamo, po približno 15 minutah pa tudi v Caso. Naročila sva večerjo in se sprehodila po mestu, ki je bilo izredno zanimivo. Ker je v omenjenem mestu slikarska akademija, to očitno vpliva na celotno mestno središče oz. njegovo glavno ulico, saj so vse stavbe različnih barv, ulične svetilke pa so »oblečene« v slikarske tube.

Toliko za danes (spodaj si lahko ogledate še fotografije), naslednjič pa nadaljujem s Trinidadom.




Sorodne teme:

- Potovanje po Kubi (2008) - 15. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 14. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 13. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 12. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 10. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 9. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 8. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 7. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 6. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 5. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 4. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 3. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 2. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 1. del
- Potovanje po Kubi (2008) - vrnitev v Slovenijo
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Trinidada
- Potovanje po Kubi (2008) - prvo javljanje iz Kube
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Miamija
- Odpovedi letov ogrozajo Kubo
- Potovanje po Kubi (2008) - predviden načrt potovanja
- Zaradi Kube sem zavrnil snemanje
- Potovanje po Kubi (2008) - kupovanje letalskih kart je pravi podvig
- Potovanje po Kubi (2008)

Thursday, September 25, 2008

Janša prosim, pojdi že!

Te tvoje užaljenosti imam počasi vrh glave. Da ne bo pomote, nič te nisem pogrešal, ko te ni bilo kar nekaj časa na spregled takoj po objavi vzporednih volitev. Verjetno si se umaknil v kakšen skriti kotiček, kjer te je morala Urška tolažiti. Naj ti ne bo nerodno, ker te popolnoma zastopim. Mislim, da s tem ni nič narobe. Vseeno bi pa lahko prišel vsaj v povolilno oddajo na RTV Slovenija ali v oddajo Trenja.

Ampak ne, ti se raje ukvarjaš z vlaganjem ugovorov na izzide volitev s katerimi poskušaš doseči ponovne volitve, vabljenjem poslancev drugih strank v svoje vrste (to bi bil višek in upam, da so to samo novinarske race), groziš pa celo z Ustavnim sodiščem. Zakaj pa z ustavnim sodiščem? Kaj ne zaupaš volilnim komisijam? Ali bi si rad pridobil malo časa in še nekaj časa ostal v vladni palači, ker se tako težko ločiš od svojega premierskega stolčka?

Janez, prosim te, da končno že priznaš poraz, zanj ne kriviš druge (predvsem medije in g. Jankovića) in se umakneš v opozicijo. A res ne vidiš, da ljudje s tvojo vladavino, s tvojo aroganco... niso bili zadovoljni? Tvoji brezplačniki so že izginili, zato mislim da je čas, da oddideš tudi ti. S tem boš, verjemi, naredil najboljše za Slovenijo.

Ko sedaj gledam oddajo Trenja in poslušam besede bodočih koalicijskih partnerjev vidim, da se nam obetajo boljši časi, časi brez izključevanja, časi enotnosti in združevanja. Nikakor pa ne vračanje v čas ideoloških delitev.

Janša prosim, pojdi že!

Te tvoje užaljenosti imam počasi vrh glave. Da ne bo pomote, nič te nisem pogrešal, ko te ni bilo kar nekaj časa na spregled takoj po objavi vzporednih volitev. Verjetno si se umaknil v kakšen skriti kotiček, kjer te je morala Urška tolažiti. Naj ti ne bo nerodno, ker te popolnoma zastopim. Mislim, da s tem ni nič narobe. Vseeno bi pa lahko prišel vsaj v povolilno oddajo na RTV Slovenija ali v oddajo Trenja.

Ampak ne, ti se raje ukvarjaš z vlaganjem ugovorov na izzide volitev s katerimi poskušaš doseči ponovne volitve, vabljenjem poslancev drugih strank v svoje vrste (to bi bil višek in upam, da so to samo novinarske race), groziš pa celo z Ustavnim sodiščem. Zakaj pa z ustavnim sodiščem? Kaj ne zaupaš volilnim komisijam? Ali bi si rad pridobil malo časa in še nekaj časa ostal v vladni palači, ker se tako težko ločiš od svojega premierskega stolčka?

Janez, prosim te, da končno že priznaš poraz, zanj ne kriviš druge (predvsem medije in g. Jankovića) in se umakneš v opozicijo. A res ne vidiš, da ljudje s tvojo vladavino, s tvojo aroganco... niso bili zadovoljni? Tvoji brezplačniki so že izginili, zato mislim da je čas, da oddideš tudi ti. S tem boš, verjemi, naredil najboljše za Slovenijo.

Ko sedaj gledam oddajo Trenja in poslušam besede bodočih koalicijskih partnerjev vidim, da se nam obetajo boljši časi, časi brez izključevanja, časi enotnosti in združevanja. Nikakor pa ne vračanje v čas ideoloških delitev.

Monday, September 22, 2008

S kom naj gre levi trojček v koalicijo?

V tokratni anketi vas sprašujem, s kom naj gre levi trojček v koalicijo. Hvala za vaše klike.

S kom naj gre levi trojcek v koalicijo?
Selection
z Desusom 25 votes
s SLS 13 votes
s SNS 5 votes
s SDS 8 votes
43 voters

S kom naj gre levi trojček v koalicijo?

V tokratni anketi vas sprašujem, s kom naj gre levi trojček v koalicijo. Hvala za vaše klike.

S kom naj gre levi trojcek v koalicijo?
Selection
z Desusom 25 votes
s SLS 13 votes
s SNS 5 votes
s SDS 8 votes
43 voters

Po zmagi Jankovića in Türka, sedaj še Pahor

Moram priznati, da sem bil včeraj ves dan kar malce nervozen, ko sem čakal na usodno, 19. uro. In potem je prišlo... olajšanje. Zmagal je levi trojček, ki pa bo vseeno moral k sebi vzeti še klovna Erjavca in njegov Desus. Čestitke torej zmagovalcem, vsem ki ste prišli na volitve in glasovali za spremembe pa naj rečem samo: "Hvala!".

Janši je torej odklenkalo, krivdo za to pa seveda ne pripisuje sebi in svoji politiki, ampak medijem ter Ljubljančanom. Hm, kako tipično Janševsko. Seveda pa ni odklenkalo samo Janši in številnim članom njegove stranke (žal se Grimsa in Cukljatija še vedno nismo znebili), ampak tudi Novi Sloveniji, ki sploh ni prišla v parlament.

Na potezi je sedaj predsednik Türk, ki bo, če se le ne bo kaj dramatično spremenilo, mandat podelil Borutu Pahorju, ki bo upam da sestavil dobro in trdno vlado. Ko bo vlada enkrat sestavljena in potrjena, pa takoj zavihat rokave in delat. Delat za korist Slovenije in vseh njenih državljanov. Bodoča koalicija se bo morala zavedati, da bodo čez štiri leta ponovne volitve in da na njih lahko pogori, če bo delala tako, kot je to delala dosedanja koalicija ali predhodna koalicija sedanje koalicije. Skratka, da se izogiba političnemu kadrovanju, korupciji in vmešavanju v novinarsko ter uredniško svobodo.

Na prvem mestu pa bi, po mojem mnenju in v tem se strinjam z gospo Kresalovo, nova koalicija morala spremeniti zakon o RTV in zamenjati vodstvene ljudi na položajih v RTV. Dovolj imam namreč ponavljanja starih oddaj in vedno manj športnih prenosov ter seveda mladih, neizkušenih in izrazito desnih novinarjev. Seveda pa poleg tega bodočo koalicijo čaka tudi mnogo drugega dela in verjemite, da bom, če bo potrebno, kritičen tudi do njenega dela.

Po zmagi Jankovića in Türka, sedaj še Pahor

Moram priznati, da sem bil včeraj ves dan kar malce nervozen, ko sem čakal na usodno, 19. uro. In potem je prišlo... olajšanje. Zmagal je levi trojček, ki pa bo vseeno moral k sebi vzeti še klovna Erjavca in njegov Desus. Čestitke torej zmagovalcem, vsem ki ste prišli na volitve in glasovali za spremembe pa naj rečem samo: "Hvala!".

Janši je torej odklenkalo, krivdo za to pa seveda ne pripisuje sebi in svoji politiki, ampak medijem ter Ljubljančanom. Hm, kako tipično Janševsko. Seveda pa ni odklenkalo samo Janši in številnim članom njegove stranke (žal se Grimsa in Cukljatija še vedno nismo znebili), ampak tudi Novi Sloveniji, ki sploh ni prišla v parlament.

Na potezi je sedaj predsednik Türk, ki bo, če se le ne bo kaj dramatično spremenilo, mandat podelil Borutu Pahorju, ki bo upam da sestavil dobro in trdno vlado. Ko bo vlada enkrat sestavljena in potrjena, pa takoj zavihat rokave in delat. Delat za korist Slovenije in vseh njenih državljanov. Bodoča koalicija se bo morala zavedati, da bodo čez štiri leta ponovne volitve in da na njih lahko pogori, če bo delala tako, kot je to delala dosedanja koalicija ali predhodna koalicija sedanje koalicije. Skratka, da se izogiba političnemu kadrovanju, korupciji in vmešavanju v novinarsko ter uredniško svobodo.

Na prvem mestu pa bi, po mojem mnenju in v tem se strinjam z gospo Kresalovo, nova koalicija morala spremeniti zakon o RTV in zamenjati vodstvene ljudi na položajih v RTV. Dovolj imam namreč ponavljanja starih oddaj in vedno manj športnih prenosov ter seveda mladih, neizkušenih in izrazito desnih novinarjev. Seveda pa poleg tega bodočo koalicijo čaka tudi mnogo drugega dela in verjemite, da bom, če bo potrebno, kritičen tudi do njenega dela.

Friday, September 19, 2008

Koga boste volili in za kakšne denar bi kupili električni avto?

Na ta vprašanja ste odgovorili kar sami in sicer v anketah na mojem blogu. Od 20. avgusta 2008 sem vas spraševal: "Katero stranko boste volili na parlamentarnih volitvah?". Rezultate te ankete si lahko ogledate tukaj. Upam, da bodo ti rezultati držali. :)

Od 14. avgusta 2008 pa sem vas spraševal: "Za kakšno ceno bi kupili električni avto?". Rezultate te ankete pa si lahko pogledate tukaj.

Koga boste volili in za kakšne denar bi kupili električni avto?

Na ta vprašanja ste odgovorili kar sami in sicer v anketah na mojem blogu. Od 20. avgusta 2008 sem vas spraševal: "Katero stranko boste volili na parlamentarnih volitvah?". Rezultate te ankete si lahko ogledate tukaj. Upam, da bodo ti rezultati držali. :)

Od 14. avgusta 2008 pa sem vas spraševal: "Za kakšno ceno bi kupili električni avto?". Rezultate te ankete pa si lahko pogledate tukaj.

Thursday, September 18, 2008

Nestrpni in primitivni volilci pomladnih strank

Ali gre za volilce Nsi, SDS, SLS ali kašne tretje stranke ne vem, zagotovo pa ne gre za volilce strank leve sredine. Tudi to ne vem ali se tega učijo od trenutno vladajoče koalicije ali pa je to zraslo na njihovem zelniku. Govorim seveda (kdor tega še ne ve) o odstranjevanju in uničevanju plakatov SD, Zares in LDS-a. V današnjem Dnevniku sem prebral, da so neznanci odstranjevali plakate levih strank na območju Moravčah, Domžal in Lukovice. Poleg tega sem imel priložnost, ko sem se peljal malo prej iz službe (fotografiral na žalost nisem), popisan in porisan plakat SD-ja in stranke Zares.

Rekel bom samo to. Slabo mi je, ko pomislim na to, v kakšni državi in med kakšnimi ljudmi živim. In glede na to, da je taka tudi trenutna vlada upam, da bo temu kmalu konec.

Janša podcenjuje bralce in gledalce Dnevnika

Prvič se je to zgodilo v zadnjem Dnevnikovem objektivu, ko je na novinarska vprašanja odgovarjal v slogu: "In sloni letijo po zraku". Če sem prav seznanjen, so dan po objavi intervjuja nekateri prostovoljci po Ljubljani iskali leteče slone, vendar pa le-teh niso našli. Očitno gre še za eno Janševo laž. Ta njegova primitivnost je sicer eden od razlogov, zaradi katerih bom volil SD in o čemer sem pisal že tukaj.

Drugič pa mi je čudno to, da se Janša ni odzval na predvolilno soočenje z Borutom Pahorjem za Video.Dnevnik.si, na katerega so se do sedaj odzvali prav vsi predsedniki parlamentarnih strank. Očitno Janša podcenjuje in ne mara nas, bralcev in gledalcev Dnevnika. Šmrk, kolk mi je hudo. Janša, znova si me razočaral! Oprosti, ampak volit te ne morem.

Janša podcenjuje bralce in gledalce Dnevnika

Prvič se je to zgodilo v zadnjem Dnevnikovem objektivu, ko je na novinarska vprašanja odgovarjal v slogu: "In sloni letijo po zraku". Če sem prav seznanjen, so dan po objavi intervjuja nekateri prostovoljci po Ljubljani iskali leteče slone, vendar pa le-teh niso našli. Očitno gre še za eno Janševo laž. Ta njegova primitivnost je sicer eden od razlogov, zaradi katerih bom volil SD in o čemer sem pisal že tukaj.

Drugič pa mi je čudno to, da se Janša ni odzval na predvolilno soočenje z Borutom Pahorjem za Video.Dnevnik.si, na katerega so se do sedaj odzvali prav vsi predsedniki parlamentarnih strank. Očitno Janša podcenjuje in ne mara nas, bralcev in gledalcev Dnevnika. Šmrk, kolk mi je hudo. Janša, znova si me razočaral! Oprosti, ampak volit te ne morem.

Nestrpni in primitivni volilci pomladnih strank

Ali gre za volilce Nsi, SDS, SLS ali kašne tretje stranke ne vem, zagotovo pa ne gre za volilce strank leve sredine. Tudi to ne vem ali se tega učijo od trenutno vladajoče koalicije ali pa je to zraslo na njihovem zelniku. Govorim seveda (kdor tega še ne ve) o odstranjevanju in uničevanju plakatov SD, Zares in LDS-a. V današnjem Dnevniku sem prebral, da so neznanci odstranjevali plakate levih strank na območju Moravčah, Domžal in Lukovice. Poleg tega sem imel priložnost, ko sem se peljal malo prej iz službe (fotografiral na žalost nisem), popisan in porisan plakat SD-ja in stranke Zares.

Rekel bom samo to. Slabo mi je, ko pomislim na to, v kakšni državi in med kakšnimi ljudmi živim. In glede na to, da je taka tudi trenutna vlada upam, da bo temu kmalu konec.

Wednesday, September 17, 2008

Čas je za spremembe - pojdite na volitve

Čas je za spremembe - pojdite na volitve

Kdo si bo lahko privoščil stanovanje?

Trg nepremičnin spremljam že kar nekaj časa in se sprašujem kaj bo z vsemi praznimi stanovanji, ki vztrajno čakajo na svoje kupce in bodoče lastnike.

Stanovanja se na veliko gradijo, kupcev pa od nikoder. Zagotovo na nezainteresiranost kupcev (sploh pri takih cenah stanovanj) vpliva stanje na svetovnih borzah, ko delnice že nekaj mesecev vztrajno padajo in ko vsi samo čakajo, kaj se bo zgodilo. Gradbeniki sicer čakajo, da svetovna gospodarska kriza mine, kar naj bi se predvidoma zgodilo v drugi polovici prihodnjega leta in so gradnje po večini ustavili ali pa jih sploh še niso začeli. Koliko časa bo tako stanje trajalo je seveda vprašanje, dejstvo pa je, da bodo nekako morali prodati že zgrajena stanovanja, katerih cena še vedno raste. Poglejmo npr. cene na m2 tri sobnih stanovanj v Ljubljani, v obdobju od leta 2004 do leta 2008, pri čemer se bom osredotočil na mesec junij.

- Junija 2004 je bila povprečna cena stanovanja 1.823 € in sicer v razmiku od 1.147 € do 2.919 €
- Junija 2005 je bila povprečna cena stanovanja 1.869 € in sicer v razmiku od 907 € do 2.991 €
- Junija 2006 je bila povprečna cena stanovanja 2.247 € in sicer v razmiku od 1.019 € do 3.643 €
- Junija 2007 je bila povprečna cena stanovanja 2.581 € in sicer v razmiku od 1.524 € do 4.000 €
- Junija 2008 je bila povprečna cena stanovanja 2.609 € in sicer v razmiku od 1.000 € do 4.095€
Vir

Kot ste lahko opazili, cena stanovanj dejansko vsako leto bolj rastejo, pri čemer se povečuje predvsem zgornja meja vrednosti stanovanj, kar glede na oglaševanja o številnih luksuznih stanovanjih, niti ni presenetljivo.

Seveda pa tukaj ne gre samo za številna prazna stanovanja in njihove visoke cene, ampak tudi, zaradi gospodarske krize, nekako upravičene napovedi o dvigu obrestnih mer za stanovanjske kredite, ko mnogi pravijo, da so tako poceni obrestnim meram šteti dnevi. Nekateri celo predvidevajo, da bo zrasla cena zavarovanj stanovanjskih kreditov.

Kaj nam torej preostane? Vsaj naslednja pol leta bo čas za nakup stanovanja najmanj primeren, saj se bodo, če je verjeti napovedim, obrestne mere kmalu dvignile (statistike gibanja obrestnih mer žal nisem uspel najti), cena stanovanj pa bo verjetno nekaj časa še ostala na sedanji ravni. Šele ko nekaj časa nihče ne bo kupoval stanovanj, bodo trgovci z nepremičninami prisiljeni cene stanovanj znižati.

Takrat se bo torej situacija obrnila in bomo namesto nizkih obrestnih mer ter visokih cen stanovanj, govorili o nizkih cenah stanovanj in visokih obrestnih merah, to pa pomeni, da bomo, po vsej verjetnosti, na istem kot smo sedaj. Če pa se to, zaradi vztrajanja trgovcev pri visokih cenah ne bo zgodilo, pa bodo stanovanja še naprej samevala.

Kdo si bo lahko privoščil stanovanje?

Trg nepremičnin spremljam že kar nekaj časa in se sprašujem kaj bo z vsemi praznimi stanovanji, ki vztrajno čakajo na svoje kupce in bodoče lastnike.

Stanovanja se na veliko gradijo, kupcev pa od nikoder. Zagotovo na nezainteresiranost kupcev (sploh pri takih cenah stanovanj) vpliva stanje na svetovnih borzah, ko delnice že nekaj mesecev vztrajno padajo in ko vsi samo čakajo, kaj se bo zgodilo. Gradbeniki sicer čakajo, da svetovna gospodarska kriza mine, kar naj bi se predvidoma zgodilo v drugi polovici prihodnjega leta in so gradnje po večini ustavili ali pa jih sploh še niso začeli. Koliko časa bo tako stanje trajalo je seveda vprašanje, dejstvo pa je, da bodo nekako morali prodati že zgrajena stanovanja, katerih cena še vedno raste. Poglejmo npr. cene na m2 tri sobnih stanovanj v Ljubljani, v obdobju od leta 2004 do leta 2008, pri čemer se bom osredotočil na mesec junij.

- Junija 2004 je bila povprečna cena stanovanja 1.823 € in sicer v razmiku od 1.147 € do 2.919 €
- Junija 2005 je bila povprečna cena stanovanja 1.869 € in sicer v razmiku od 907 € do 2.991 €
- Junija 2006 je bila povprečna cena stanovanja 2.247 € in sicer v razmiku od 1.019 € do 3.643 €
- Junija 2007 je bila povprečna cena stanovanja 2.581 € in sicer v razmiku od 1.524 € do 4.000 €
- Junija 2008 je bila povprečna cena stanovanja 2.609 € in sicer v razmiku od 1.000 € do 4.095€
Vir

Kot ste lahko opazili, cena stanovanj dejansko vsako leto bolj rastejo, pri čemer se povečuje predvsem zgornja meja vrednosti stanovanj, kar glede na oglaševanja o številnih luksuznih stanovanjih, niti ni presenetljivo.

Seveda pa tukaj ne gre samo za številna prazna stanovanja in njihove visoke cene, ampak tudi, zaradi gospodarske krize, nekako upravičene napovedi o dvigu obrestnih mer za stanovanjske kredite, ko mnogi pravijo, da so tako poceni obrestnim meram šteti dnevi. Nekateri celo predvidevajo, da bo zrasla cena zavarovanj stanovanjskih kreditov.

Kaj nam torej preostane? Vsaj naslednja pol leta bo čas za nakup stanovanja najmanj primeren, saj se bodo, če je verjeti napovedim, obrestne mere kmalu dvignile (statistike gibanja obrestnih mer žal nisem uspel najti), cena stanovanj pa bo verjetno nekaj časa še ostala na sedanji ravni. Šele ko nekaj časa nihče ne bo kupoval stanovanj, bodo trgovci z nepremičninami prisiljeni cene stanovanj znižati.

Takrat se bo torej situacija obrnila in bomo namesto nizkih obrestnih mer ter visokih cen stanovanj, govorili o nizkih cenah stanovanj in visokih obrestnih merah, to pa pomeni, da bomo, po vsej verjetnosti, na istem kot smo sedaj. Če pa se to, zaradi vztrajanja trgovcev pri visokih cenah ne bo zgodilo, pa bodo stanovanja še naprej samevala.

Sunday, September 14, 2008

Zakaj bom čez en teden volil Socialne demokrate?

Dolgo časa sem razmišljal za koga naj na letošnjih volitvah oddam svoj glas. Zdi se mi, kot da so vsi politiki isti in da gre vsem samo za stolčke in oblast, vsem pa je malo mar za nas, navadne državljane. Na koncu sem se odločil, da bom volil za najboljše med najslabšimi, torej Socialne demokrate. Zakaj?

- zato ker si ne moremo privoščiti še štiri leta Janševe vladavine in njegovega primitivizma, ki se lepo vidi v intervjuju za zadnjo številko Dnevnikovega objektiva;

- ker mi je dovolj Janševega klientelizma in korupcije;

- zato, ker imam dovolj Janševega vplivanja na RTV Slovenija in ostale medije, ker imam dovolj ponavljanja oddaj RTV Slovenija izpred sedemnajstih let in ker imam dovolj športne podhranjenosti RTV Slovenija;

- zato, ker je čas za spremembe;

- zato, ker mora na volitvah zmagati ena od levosredinskih strank in sestaviti koalicijo, medtem ko SDS sploh ne sme dobiti te priložnosti. Sam bom volil SD, ki je po javnomnenjskih raziskavah še najbližje SDS-u in ima največ možnosti Janšo premagati;


Pojdite torej na volitve in oddajte svoj glas za spremembe tudi vi!

Zakaj bom čez en teden volil Socialne demokrate?

Dolgo časa sem razmišljal za koga naj na letošnjih volitvah oddam svoj glas. Zdi se mi, kot da so vsi politiki isti in da gre vsem samo za stolčke in oblast, vsem pa je malo mar za nas, navadne državljane. Na koncu sem se odločil, da bom volil za najboljše med najslabšimi, torej Socialne demokrate. Zakaj?

- zato ker si ne moremo privoščiti še štiri leta Janševe vladavine in njegovega primitivizma, ki se lepo vidi v intervjuju za zadnjo številko Dnevnikovega objektiva;

- ker mi je dovolj Janševega klientelizma in korupcije;

- zato, ker imam dovolj Janševega vplivanja na RTV Slovenija in ostale medije, ker imam dovolj ponavljanja oddaj RTV Slovenija izpred sedemnajstih let in ker imam dovolj športne podhranjenosti RTV Slovenija;

- zato, ker je čas za spremembe;

- zato, ker mora na volitvah zmagati ena od levosredinskih strank in sestaviti koalicijo, medtem ko SDS sploh ne sme dobiti te priložnosti. Sam bom volil SD, ki je po javnomnenjskih raziskavah še najbližje SDS-u in ima največ možnosti Janšo premagati;


Pojdite torej na volitve in oddajte svoj glas za spremembe tudi vi!

Friday, September 5, 2008

O novinarski avtonomiji in Patriji

Slovenski politiki drugače dojemajo novinarsko svobodo in svobodo govora kot Finski. Kdaj bodo Slovenski politiki končno dojeli, da bi bilo dobro novinarje pustiti pri miru in naj raje poskrbijo, da novinarji ne bodo imeli razloga pisati o slabem delu politikov ali celo korupciji? In če sem se čudil, da slovenski zunanji minister na Finsko piše dve protestni noti, pa me je toliko bolj razveselil odziv Fincev, ki so v odgovoru napisali, da na Finskem spoštujejo svobodo govora in neodvisnost medijev. Kdaj bomo na tej točki Slovenci? Kljub temu, da bi zelo rad videl, da bi bila našemu premieru sprejem podkupnine dokazana, pa si to vseeno ne želim. To bi namreč pomenilo, da je naša družba zelo pokvarjena in da je naša mlada država skrenila na napačno pot. Močno upam, da temu ni tako.

Glede primera "Patria" pa moram vseeno komentirati cvetko ministra Mateja. V današnjem pogovoru za 24 ur je namreč dejal, da od Fincev niso dobili niti enega dokaza in da zato ne morejo začeti preiskave oz. opraviti zaslišanj. A ta gospod ne ve, da se preiskava oz. razgovori začnejo na podlagi suma in ne na podlagi dokazov? In da je prav naloga policije poiskati dokaze?

Za konec pa še o ministru Erjavcu, ki je dejal, da bo zamrznil posel s Patrijo, če Patrija v 24. urah ne bo odgovorila na protestno noto in zanikala dajanja podkupnine. No, ta je na protestno noto v roku odgovorila in tudi vse zanikala. Kaj drugega verjetno tudi ni bilo pričakovati.

O novinarski avtonomiji in Patriji

Slovenski politiki drugače dojemajo novinarsko svobodo in svobodo govora kot Finski. Kdaj bodo Slovenski politiki končno dojeli, da bi bilo dobro novinarje pustiti pri miru in naj raje poskrbijo, da novinarji ne bodo imeli razloga pisati o slabem delu politikov ali celo korupciji? In če sem se čudil, da slovenski zunanji minister na Finsko piše dve protestni noti, pa me je toliko bolj razveselil odziv Fincev, ki so v odgovoru napisali, da na Finskem spoštujejo svobodo govora in neodvisnost medijev. Kdaj bomo na tej točki Slovenci? Kljub temu, da bi zelo rad videl, da bi bila našemu premieru sprejem podkupnine dokazana, pa si to vseeno ne želim. To bi namreč pomenilo, da je naša družba zelo pokvarjena in da je naša mlada država skrenila na napačno pot. Močno upam, da temu ni tako.

Glede primera "Patria" pa moram vseeno komentirati cvetko ministra Mateja. V današnjem pogovoru za 24 ur je namreč dejal, da od Fincev niso dobili niti enega dokaza in da zato ne morejo začeti preiskave oz. opraviti zaslišanj. A ta gospod ne ve, da se preiskava oz. razgovori začnejo na podlagi suma in ne na podlagi dokazov? In da je prav naloga policije poiskati dokaze?

Za konec pa še o ministru Erjavcu, ki je dejal, da bo zamrznil posel s Patrijo, če Patrija v 24. urah ne bo odgovorila na protestno noto in zanikala dajanja podkupnine. No, ta je na protestno noto v roku odgovorila in tudi vse zanikala. Kaj drugega verjetno tudi ni bilo pričakovati.

Podnapisi tudi v gledališču

Sedaj že lahko rečem, da sem bil letošnje poletje bolj kulturen kot prejšnja leta. :) Pred desetimi dnevi sem si namreč v okviru Ljubljanskega poletnega festivala ogledal opero, o čemer sem pisal že tukaj, sedaj pa sem si ogledal še gledališki spektakel Barok v režiji Tomaža Pandurja. Predstava, ki je narejena po romanu in filmu Nevarna razmerja je bila res vrhunska. Še posebej glasba, gibalni elementi in scena, ki je bila sicer minimalitična, toda vseeno zelo posebna in spektakularna. Škoda samo, da sem sedel dokaj visoko v Križankah, da nisem videl obrazne mimike igralcev. Predvsem pa so me, tako kot v operi, presenetili podnapisi. Glede na to, da je predstava potekala v španščini, je bilo to več kot dobrodošlo. :)

Podnapisi tudi v gledališču

Sedaj že lahko rečem, da sem bil letošnje poletje bolj kulturen kot prejšnja leta. :) Pred desetimi dnevi sem si namreč v okviru Ljubljanskega poletnega festivala ogledal opero, o čemer sem pisal že tukaj, sedaj pa sem si ogledal še gledališki spektakel Barok v režiji Tomaža Pandurja. Predstava, ki je narejena po romanu in filmu Nevarna razmerja je bila res vrhunska. Še posebej glasba, gibalni elementi in scena, ki je bila sicer minimalitična, toda vseeno zelo posebna in spektakularna. Škoda samo, da sem sedel dokaj visoko v Križankah, da nisem videl obrazne mimike igralcev. Predvsem pa so me, tako kot v operi, presenetili podnapisi. Glede na to, da je predstava potekala v španščini, je bilo to več kot dobrodošlo. :)

1. obletnica pisanja bloga in nov izgled

Danes praznujem prav poseben jubilej. Prvo obletnico pisanja bloga. :) Hvala, hvala, hvala. V enem letu sem objavil kar 220 objav, kar je več, kot pa sem na začetku pričakoval. Seveda bom s pisanjem nadaljeval še naprej, žal pa je od časa odvisno kako pogosto. Vsekakor bom ostal zvest potopisom in obravnavanju aktualne problematike. Kot ste verjetno opazili, pa sem spremenil tudi izgled bloga, ki je sedaj v zeleno-rumeno-oranžni barvi. Zelena naj vas opozarja na varovanje okolja, pravijo pa tudi, da je zelena barva dobra za oči. Pa naj bo to tudi kot darilo vsem, ki redno in veliko berete moj blog. :-D

1. obletnica pisanja bloga in nov izgled

Danes praznujem prav poseben jubilej. Prvo obletnico pisanja bloga. :) Hvala, hvala, hvala. V enem letu sem objavil kar 220 objav, kar je več, kot pa sem na začetku pričakoval. Seveda bom s pisanjem nadaljeval še naprej, žal pa je od časa odvisno kako pogosto. Vsekakor bom ostal zvest potopisom in obravnavanju aktualne problematike. Kot ste verjetno opazili, pa sem spremenil tudi izgled bloga, ki je sedaj v zeleno-rumeno-oranžni barvi. Zelena naj vas opozarja na varovanje okolja, pravijo pa tudi, da je zelena barva dobra za oči. Pa naj bo to tudi kot darilo vsem, ki redno in veliko berete moj blog. :-D

Tuesday, September 2, 2008

Janša, ne se hecat!

Pravijo, da kjer je dim, je tudi ogenj. In prav to si mislim o primeru Patria. In nekako tudi zastopim Janeza Janšo, da vse zanika. Vsak od nas bi verjetno storil enako.

In zakaj mislim, da za vsem tem stoji Janez Janša? Zato ker ima z orožarskimi posli izkušnje že izpred nekaj let. Naključje? Hm. Poleg tega mi je zelo čudno, da so se slovenski preiskovalci tako pozno lotili preiskave, če so se je sploh lotili. Poročajo namreč o... ničemer. Če pogledamo Fince vidimo, da skoraj vsak teden medijem poročajo o vsaj eni ali dveh ugotovitvah. Pa slovenski policisti in tožilci? Pri vsem skupaj se mi pojavlja še eno vprašanje. Od kje za boga Finci vedo za nekega slikarja Jureta Cekuta, ki ga prav noben nikoli ne bi povezal s Patrio? Očitno mora biti res nekaj na tem. In za konec. G. Janša. Pri vsem skupaj nikakor ne gre za predvolilno potezo. Zadeva je prišla v javnost že kar nekaj mesecev nazaj in ne more iti za predvolilno potezo, zato vas lepo prosim, da se nehate sprenevedati. Hvala!

Janša, ne se hecat!

Pravijo, da kjer je dim, je tudi ogenj. In prav to si mislim o primeru Patria. In nekako tudi zastopim Janeza Janšo, da vse zanika. Vsak od nas bi verjetno storil enako.

In zakaj mislim, da za vsem tem stoji Janez Janša? Zato ker ima z orožarskimi posli izkušnje že izpred nekaj let. Naključje? Hm. Poleg tega mi je zelo čudno, da so se slovenski preiskovalci tako pozno lotili preiskave, če so se je sploh lotili. Poročajo namreč o... ničemer. Če pogledamo Fince vidimo, da skoraj vsak teden medijem poročajo o vsaj eni ali dveh ugotovitvah. Pa slovenski policisti in tožilci? Pri vsem skupaj se mi pojavlja še eno vprašanje. Od kje za boga Finci vedo za nekega slikarja Jureta Cekuta, ki ga prav noben nikoli ne bi povezal s Patrio? Očitno mora biti res nekaj na tem. In za konec. G. Janša. Pri vsem skupaj nikakor ne gre za predvolilno potezo. Zadeva je prišla v javnost že kar nekaj mesecev nazaj in ne more iti za predvolilno potezo, zato vas lepo prosim, da se nehate sprenevedati. Hvala!