Vprašanje v anketi se glasi: Ali podpirate selitev Šentjakobskega gledališča. Hvala za vaše klike!
| Ali podpirate selitev Sentjakobskega gledalisca? | ||
 | ||
| Selection | Votes | |
| Da |  9% | 3 |
| Ne | 72% | 23 |
| Vseeno mi je | 19% | 6 |
| | |
| 32 votes total | ||
Friday, June 27, 2008
Ali podpirate selitev Šentjakobskega gledališča?
Rezultate zadnje ankete si lahko preberete tukaj, od danes naprej pa vas sprašujem glede selitve Šentjakobskega gledališča, o čemer sem na svojem blogu že večkrat pisal.
Vprašanje v anketi se glasi: Ali podpirate selitev Šentjakobskega gledališča. Hvala za vaše klike!
Vprašanje v anketi se glasi: Ali podpirate selitev Šentjakobskega gledališča. Hvala za vaše klike!
Ali podpirate selitev Šentjakobskega gledališča?
Rezultate zadnje ankete si lahko preberete tukaj, od danes naprej pa vas sprašujem glede selitve Šentjakobskega gledališča, o čemer sem na svojem blogu že večkrat pisal.
Vprašanje v anketi se glasi: Ali podpirate selitev Šentjakobskega gledališča. Hvala za vaše klike!
Vprašanje v anketi se glasi: Ali podpirate selitev Šentjakobskega gledališča. Hvala za vaše klike!
| Ali podpirate selitev Sentjakobskega gledalisca? | ||
| ||
| Selection | Votes | |
| Da | 9% | 3 |
| Ne | 72% | 23 |
| Vseeno mi je | 19% | 6 |
| | |
| 32 votes total | ||
Selitev Šentjakobskega gledališča - odzivi podpisnikov peticije
Tukaj lahko spremljate vse odzive podpisnikov peticije v zvezi s selitvijo Šentjakobskega gledališča o čemer sem pisal že tukaj in tukaj.
Ob takem početju sem BREZ BESED!
Najbolj sem se bal prihodnosti, kjer bo denar edina vrednota. To se dogaja prav sedaj, ko ničesar več pomembno, ne tradicija in ne volontersko delo tolikih rodov in ljudi, sedaj je važen samo PROFIT.
Selitev bi za Šentjakobsko gledališče in njegovo 75 letno delovanje na sedanji lokaciji, pomenila njegov pogreb in slovo od večine gledalstva.Zato sem proti nepremišljenim potezam nekaterih" kulturno političnih veljakov" ,ki bi si radi postavili spomenik .Ne nazadnje je to nož v hrbet vsem ustvarjalcem, ki so s svojim entuziazmom vsa ta leta gradili IMAGE Šentjakobskega gledališča na tem mestu.
Sama nekdaj članica tega ljubiteljskega gledališča, selitev zagotovo ni dobrodošla za ljubiteljske ustvarjalce, niti za publiko, ki jo gradi to gledališče če vsa ta desetletja. Tudi sodelovanje z drugimi inštitucijami Šentjakobskega gledališča bi bilo po vsej verjetnosti z novo lokacijo bolj vprašljivo. Pomisleke pa imam tudi zaradi same kakovosti programa GOML-a, ki ga želijo s strategijo razvoja mestne kulture potisniti v to stavbo in sam center.
Kot majhno punčko so me starši v 60. letih prej.stoletja, skupaj z mojima bratoma, vodili ob nedeljah na predstave v vašem gledališču - to mi je ucepilo veliko ljubezen do gledališča! Lokacija gledališča, prav zaradi dostopnosti, ne more biti drugje kot prav v strogem centru mesta.
Šentjakoba ne damo!!!
Šentjakobsko gledališče je s svojim namenom in tradicijo del slovenske kulturne dediščine in bi ga kot takega morali skrbno negovati in tudi vključiti v turistično ponudbo (vodeni ogledi notranjosti in predstave za turiste). Naša amaterska gledališča so dokaz zdravega duha in klenosti slovenskega naroda. Prav Šentjakobsko gledališče bi lahko postalo jedro ohranjanja ljudske kulture in vzpodbuda tistim krajem, kjer v času materialistično potrošniške družbe amaterizem ponika v pozabo.
Ne poznam sicer vzrokov za zamenjavo gledališč, ampak brez ZELO TEHTNEGA razloga je to res bedarija. Je vodstvo GOML morda blizu ljubljanski upravi, je bolj donosno, ali pa imamo v mestu po novem toliko otrok, da potrebujejo otroško gledališče kar za vogalom.
Bogastvo se skriva v skoraj neopaznih, a zato še toliko bolj pomembnih, drobnih dragocenostih! Šentjakobsko gledališče je dragocenost, na katerega bi Ljubljana morala biti ponosna!
Sramota.
Proti sem zaradi decentralizacije lokacije gledališča in s tem bi pridobili le upad obiskanosti.
Nasprotujem preselitvi Šentjakobskega gledališča na novo lokacijo.
Če se more Šentjakobsko gledališče selit, potem ta ne bo bil to kar je. Jaz osebno, ne bom kupila niti ene karte v Španskih borcih, kajti doživetje ne bo enako. Zelo očitno je, da Jankovič nikoli ni bil v temu gledališču... če bi bil, ne bi nikoli zahteval selitve.
Želim si, da bi Šentjakobsko gledališče ostalo na sedanji lokaciji na Krekovem trgu 2.
Gledališča morajo ostati v centru Ljubljane. 75 let na sedanji lokaciji pa je že tradicija, ki naj ostane in se ne spreminja.
Tradicija je cenjena in lokacija je del tradicije. Šentjakobsko gledališče daje prostoru na katerem stoji prav lep pečat. Škoda bi ga bilo preseliti drugam. Na to lokacijo so navajeni gledalci in gledalke ter vsi, ki sodelujejo pri ustvarjanju prekrasnih oderskih stvaritev. Selitev bi bila velika napaka.
Šentjakobsko gledališče razveseljuje in izobražuje staro in mlado že dolga desetletja. Lokacija v mestnem jedru mu daje pridih patine, poleg tega pa s svojo ponudbo bogati mestno jedro. Tako kot smo/ste izrinili z mestnega središča trgovine in kinodvorane, očitno obstaja želja, da se s središča mesta umakne tudi kultura. Še posebno, če je le ta ljubiteljska in kot taka ne prinaša velikih denarjev v žep bogatih posameznikov. Mestno jedro je očitno že dalj časa apetit posameznikov, ki ga želijo spremeniti po svoji podobi. Ne dovolimo, da nas izrinejo na obrobje!
Podpora Šentjakobskemu gledališču!
Podpora!
Selitev Šentjakoba bi bila, milo rečeno, popolna neumnost. Manj milo rečeno pa predlog izraža pomanjkanje osnovne socialno-kulturne tenkočutnosti, skrbi in spoštovanja do tradicije, aroganten odnos do 'tradicionalno' dobro delujoče, unikatne gledališke ustanove ter nenazadnje tudi do vrste preteklih, sedanjih in bodočih generacij obiskovalcev. Že uradna utemeljitev, ki poudarja ugodnost združitve dveh gledališč, namenjenih otrokom in mladini, pod isto streho, preprosto ne vzdrži. Koneckoncev lahko ta razlaga izzveni tudi popolnoma drugače, kot so načrtovali predlagatelji spremembe, nampreč, kot da si ljubljanska/slovenska otroško-mladinska publika ne zasluži vsaj dveh lokacij v naši prestolnici? Pa smo tam. Čisto drugje. Od kod širokosrčna ponudba 'vrhunsko tehnično opremljenega gledališčnega prostora' in 'ugodne lokacije' ustanovi, ki si tega niti izrecno ne želi niti potrebuje, saj popolnoma očitno zelo uspešno deluje v svojem dosedanjem okolju. Po drugi strani, zakaj taistega 'primernejšega' prostora, lokacije in specifične publike ne izkoristi dosedanji domovalec? Po hitri in morda nekoliko 'ruralni' logiki se neizpodbitno utrne dvom oz. misel, da bo kaznovan nekdo, ki je dokazano skrben in uspešen v svojem delovanju. In nesorazmerno nagrajen tisti, ki si tega, vsaj tako drastično na račun drugega, ne zasluži. Kanček 'kulture' in fair-playa v vsak slovenski biznis.. Konstruktiven ;) predlog predlagatelju selitve: izkažite finančno pomoč Šentjakobu za tehnično izboljšanje in modernizacijo prostorov! Za podporo goml-u pa izberite eno od mnogih mogočih rešitev, ki predstavljajo veliko bolj ustaljeno prakso, kot izselitev kulturne ustanove s 75-letno tradicijo. Halo.
Ne smete premikati take zgodovinske zgradbe in njenega namena.
Nikakor ga ne smejo preseliti!
Eni bi to malo po ovinkih..in hop, Šentjakoba ne bo več. To je isto, kot bi preselili MAXIMARKET.Zakaj že?
PROTI! ODLOČNO!! Mestna občina naj usmerja energijo v izboljšave in ne v destrukcijo!!! Zgleda, da lokacija zelo 'diši' pridobitniško naravnanim strujam. Denar je seveda sveta vladar a kje je tu kultura?
MORA OSTATI!
Si ne znam predstavljati...
Sem Proti selitvi !!
Sem proti selitvi Šentjakobskega gledališča, tako iz zgodovinskih kot tudi kulturnih razlogov.
No way!
Pridružujem se mnenju članom Šentjakobskega gledališča.
I hope you manage to keep the location. I'll keep my fingers crossed.
Naj ostane teater tam, kjer je...
Šentjakob must stay!
Celoten predlog strategije je neumen. Več kot očitno je, da nekateri trpijo za pomanjkanjem posluha za kulturo in da so takšni in podobni koraki egotrip avtoritarca, ki je očitno preveč bral Karla Maya in sedaj igra šerifa.
Nočemo biti španski bikoborci:)
Svašta!!!
Nasprotujem predlogu selitve Šentjakobskega gledališča.
"Gledališ?e, ki se trudi po resnici slikati svoj ?as je nesmrtno - za razliko od uradnikov, ki so se z njim vedno samo prepirali o denarju. Zgodovina na te uradnike s pravico pozablja, za nas pa, ki smo opremljeni z omejeno perspektivo enega ?loveškega življenja, so takšni uradniki nevarni potomci govedarskega kralja Ubu. Z njihovimi zablodnimi vizijami se ne smemo niti za hip pomiriti." Milan Uhde, dramatik.
Popolnoma podpiram prizadevanja vodstva Šentjakobskega gledališča za ohranitev prostorov v Mestnem domu, ki je pravzaprav sinonim za ljubiteljsko gledališko dejavnost.
Za Šentjakobsko gledališče.
Dobitnik zlatega prstana Šentjakobskega gledališča za svoje delo v tem gledališču proti selitvi.
Šentjakobsko gledališče mora ostati na sedanji lokaciji!!!!!!!!!!
Ne preselite šentjakobskega gledališča!
Odločno nasprotujem selitvi našega Šentjakoba na novo lokacijo, saj smo s sedanjo močno povezani vsi člani kot gledalci gledališča. Povezana je z našim odraščanjem in kulturnim ustvarjanjem. Zaradi lokacije smo smo bili ves čas tudi zelo povezani s samim mestnim jedrom, z organiziranimi aktivnostmi, ki so popestrile mestno dogajanje. V dobro vseh, naj ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE OSTANE!
Očitno imamo že kar nekaj časa obdobje, ko je sicer v Sloveniji (v tem primeru predvsem v Ljubljani) oblast kulturi izrazito nenaklonjena. "Kaj čmo, takle mamo...."
...najlažje je rušit, najtežje dostojanstveno čuvati tradicijo...
Srce je tam, kjer sem doma ...
Gledališče je na odlični lokaciji, na katero smo se Ljubljančani že navadili in škoda bi ga bilo preseliti kamorkoli drugam. Tudi otroci so se navadili nanj, tam kjer je trenutno, zato sem proti selitvi.
Šentjakobsko gledališče poznam 50 let, za GOMEL sem slišal včeraj. Preselite Cankarjev dom, Dramo, Filharmonijo iz centra na drugo lokacijo in se vprašajte ali je to še isto! In ne govorite, da gre zgolj za interese kulture!!!
Do konca!
Ne gremo nikamor!
Preseli naj se ta, ki hoče v priti Šentjakobsko gledališče!! Ta nima niti dneva zgodovine!
Jah, " vsemogočni politiki" velikega phlepa in kratkega daha imajo vedno prav, če tudi v njihovem svetu je vse lepo narobe in kar narobe je, je zmeraj prav...!
Svet brez (umetniškega) spomina je iluzija!
Upam, da jim ne bo uspelo. Šentjakobsko gledališče ima najdaljšo tradicijo v Ljubljani in mu stoprocentno stojim ob strani. Ne damo ga!!!
No comment, goml in smg skupaj v prostore v moste, sentjakob pa v goml, al kaj?
Sem proti selitvi.
Strinjam se z zagovorniki stare lokacije Šentjakobskega gledališča - Če bi premestili gledališče na lokacijo stavbe nekdanjih Španskih borcev je enako, kot če ga takoj ukinejo.
G.župan je od silnega biznisiranja pozabil na človeka. ps.šentjakobsko preseliti v Moste pa me spominja na stalina in hitlerja(preseljevala sta proti volji narodov).
Neprasetne!! kdo bi rad zatrl gledališče? tisto gledališče katerega ljudlje ustvarjajo res z ljubeznijo, kajti stvari, ki so prostovoljne izvirajo iz ljubezni!!!
Ne dajmo se!
ČE VI TK PRAUTE, BO ŽE DRAŽAU --- (:
Kulturo v center.
Absolutno sem proti selitvi in podpiram to peticijo.
Šentjakob naj ostane, kjer je! Ni pravično, da bi ga na silo selili.
Lokacija mora ostati ista.
Nasprotujem selitvi.
Zakaj spreminjati tisto kar je v redu in se je udomačilo pri ljudeh? Veliko je drugih objektov v Ljubljani in okolici ki bi za sam izgled naše prestolnice veliko pomenilo če bi jih odstranili ali preuredili ker trenutno ne služijo svojemu namenu in kvarijo izgled lepega mesta. Tam je treba pohiteti !
NE SMETE jebemo mater!!!!
Ja in se strinjam z Borisom - protestirali bomo pred teatrom, ce bo treba. Tradicija je prestara, mnogi izmed nas pa premladi (dejansko in po srcu) in prezagnani, da bi to dopustili!
Mora ostati na tej lokaciji,kjer tudi domuje.
Odločno protestiram in podpiram kulturni boj za kulturno dediščino. Bodite inovativni. Sporočila mnogim znane predstave 'Kaj ti je deklica' so bila ob postavitvi predstave aktualna. Đamija menda bo, ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE PA TUDI IN TO TAM KJER JE. Če je v narodu, ki odloča za narodov blagor še kaj pameti ostalo seveda.'
Šentjakobsko gledalisce mora ostati doma.Mora. Clanica
Nastopimo kulturno proti nekulturnim odločitvam. Odločno sem proti idejam, ki rušijo kar je dobro in lahkomiselno zanemarjajo kulturno tradicijo, ki ima preteklost, sedanjost in verjamem tudi prihodnost.
To nenehno spreminjanje lokacij, selitve in prevrati so škodljivi za rutinirano in neobremenjeno spremljanje kulturnih dogodkov, dogaja pa se zadnje čase nenehno in vedno z nekom. Čez čas bom še sam potreboval vodiča za kraje z kulturnim programom v Ljubljani.
Nedopustno je da se prisilno seli najstarejse amatersko gledalisce v evropi!!!! samo se en znak zatona kulture....
Šentjakobsko naj ostane blizu centra.!!!
Sam prispevek že vse pove. Ne delajte tega!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Gledališče ima tukaj na Krekovem trgu svojo dušo, ki bo s selitvijo ispuhtela. Čar gledališča bo zamrl in prav ta čarobnost tega teatra je tako edinstvena zaradi lokacije, ki je Slovencem ,še posebej pa Ljubljančanom tako prijetna.
Absolutno se strinjam s peticijo - zamenjava lokacij med dvemi gledališči se mi zdi popolnoma nepotrebna, sporna in škodljiva. Ne samo, da je gledališka dvorana del identitete gledališča, je tudi del identitete celotnega gledališkega ansambla. Gledališče že ima svoje zveste privržence, ki so navajeni na to lokacijo in bi zagotovo velik del gledalcev kot tudi gledaliških ustvarjalcev izgubila s selitvijo. S tem bi padla kvaliteta samega gledališča in kulturna raven mesta na sploh. Če bo treba bomo tudi protestirali pred gledališčem! OGORČENI SMO!
Ne morem razumeti dejstva, zakaj moramo Slovenci neprestano spreminjati in "popravljati" zadeve, ki delujejo.
Šentjakobsko gledališče spada na Krekov trg. S svojo gledališko produkcijo in dolgoletno tradicijo predstavlja pomemben element kulturnega razvoja centra Ljubljane, zato ni argumenta, ki bi nas prepričal, da je njegova selitev dobra rešitev!
Enostavno se ne sme preseliti sentjakobsko gledalisce.ne sme
Definitivno mora ostati na Krekovem trgu!
Šentjakobsko gledališče in njegova stavba sta eno, neločljivo povezana in tako mora tudi ostati.
Upam da bojo oblasti imeli posluha za vase realne potrebe, tudi kot za potrebe ljubljancanov da imajo taksen poseben teater kot je sentjakobsko gledalisce! uspeh!!!!
Zaljubljen v Šentjakobsko gledališlče od leta 1953, bi silno rad spoznal razumne razloge za očitno nerazsodno odločitev. Le komu je lahko Šntjakobsko v napoto? Ker se tako rado sprašuje glas ljudstva, naj se popraša šentjakobsko gledališko publiko, kako sprejema te nerazumne namere. Bog, pomagaj k zdravi pameti!
Ogorcenje 75 let mesto ljubljana? zupanove(g.jankovic) besede na ietm meetingu v lj 15.5.08: kultura je najpomembnejsa beseda v tem mestu. g.jankovic torej??????
PROTI SELITVI ŠENTJAKOBSKEGA GLEDALIŠČA.
Sem proti seltivi Šentjakobskega gledaliča KAMORKOLI in KADARKOLI....
Absolutno se ne strinjam
ZA ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, ZA OHRANITEV TRADICIJE AMATERSKEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Želim da Šentjakobsko gledališče ostane tam kot je,tako kot je.
Se ena provokativna poteza - menjava fig za bučke -saj je jasno da ljudje ne bodo kupili bučk. Predlog se zdi predvsem površinski in ne vsebinski...eni sem drugi tja in čez dve leti spet drugam...
Narod, ki je kulturno okrnjen nima svettle prihodnosti.
Jankovic - diktator
Šentjakobskega gledališča ne damo!
Šentjakobsko gledlišče mora ostati na sedanji lokaciji. S selitvijo porušite in uničite čarobnost in magičnost teatra.
Izgleda, da je odlok pripravil (vsaj po glasu na radiu sodeč) nek mladinec, ki mu tradicija ne pomeni nič, ki še nikoli ni bil v Šentjakobu, ki ne pozna narave dela šentjakobskega kolektiva, predvsem pa se mu niti ne sanja, kaj pomeni Šentjakob za njegove aktivne člane. Fej in fuj - ne maram prepotentnih povzpetnih mladcev, ki hočejo vse, kar je starega in ni v skladu s sodobnim materialističnim pridobitništvom uničiti in jim je samo za osebno korist!
Totalno sem proti (še eni) od neumnosti sedanjega prestola Ljubljane... gledališče naj ostane tam, kjer je!
Zanamci nas bodo cenili predvsem po neumnostih, ki jih nosmo naredili.
Naj ostane kot je, tako je najbolje.
Naj Sentjakobsko gledalisce ostane z nami..
Šentjakobsko gledačišče sodi na lokacijo, kjer si je pridobilo ime in že več kot 75 let ohranja svojo tradicijo!
Šentjakobsko gledališče mora ostati tam kjer je sedaj...se zelo strinjam z zgoraj navedenim.
Barbarizem.
Za Šentjakob takšen kot ga poznamo
Gre celo za vec kot unicenje "Sentjakobskega bistva" - kar je ze itak tudi nesprejemljivo - s takimi zadevami unicujemo tudi clovekovo izoblikovano prostorsko percepcijo mesta, obcutek za orientacijo: nekatere tocke enostavno morajo ostat na svojem mestu, ce naj bi se se znasli in ohranjali obcutek domacnosti!
Naj se preseli mestna občina!
Ob takem početju sem BREZ BESED!
Najbolj sem se bal prihodnosti, kjer bo denar edina vrednota. To se dogaja prav sedaj, ko ničesar več pomembno, ne tradicija in ne volontersko delo tolikih rodov in ljudi, sedaj je važen samo PROFIT.
Selitev bi za Šentjakobsko gledališče in njegovo 75 letno delovanje na sedanji lokaciji, pomenila njegov pogreb in slovo od večine gledalstva.Zato sem proti nepremišljenim potezam nekaterih" kulturno političnih veljakov" ,ki bi si radi postavili spomenik .Ne nazadnje je to nož v hrbet vsem ustvarjalcem, ki so s svojim entuziazmom vsa ta leta gradili IMAGE Šentjakobskega gledališča na tem mestu.
Sama nekdaj članica tega ljubiteljskega gledališča, selitev zagotovo ni dobrodošla za ljubiteljske ustvarjalce, niti za publiko, ki jo gradi to gledališče če vsa ta desetletja. Tudi sodelovanje z drugimi inštitucijami Šentjakobskega gledališča bi bilo po vsej verjetnosti z novo lokacijo bolj vprašljivo. Pomisleke pa imam tudi zaradi same kakovosti programa GOML-a, ki ga želijo s strategijo razvoja mestne kulture potisniti v to stavbo in sam center.
Kot majhno punčko so me starši v 60. letih prej.stoletja, skupaj z mojima bratoma, vodili ob nedeljah na predstave v vašem gledališču - to mi je ucepilo veliko ljubezen do gledališča! Lokacija gledališča, prav zaradi dostopnosti, ne more biti drugje kot prav v strogem centru mesta.
Šentjakoba ne damo!!!
Šentjakobsko gledališče je s svojim namenom in tradicijo del slovenske kulturne dediščine in bi ga kot takega morali skrbno negovati in tudi vključiti v turistično ponudbo (vodeni ogledi notranjosti in predstave za turiste). Naša amaterska gledališča so dokaz zdravega duha in klenosti slovenskega naroda. Prav Šentjakobsko gledališče bi lahko postalo jedro ohranjanja ljudske kulture in vzpodbuda tistim krajem, kjer v času materialistično potrošniške družbe amaterizem ponika v pozabo.
Ne poznam sicer vzrokov za zamenjavo gledališč, ampak brez ZELO TEHTNEGA razloga je to res bedarija. Je vodstvo GOML morda blizu ljubljanski upravi, je bolj donosno, ali pa imamo v mestu po novem toliko otrok, da potrebujejo otroško gledališče kar za vogalom.
Bogastvo se skriva v skoraj neopaznih, a zato še toliko bolj pomembnih, drobnih dragocenostih! Šentjakobsko gledališče je dragocenost, na katerega bi Ljubljana morala biti ponosna!
Sramota.
Proti sem zaradi decentralizacije lokacije gledališča in s tem bi pridobili le upad obiskanosti.
Nasprotujem preselitvi Šentjakobskega gledališča na novo lokacijo.
Če se more Šentjakobsko gledališče selit, potem ta ne bo bil to kar je. Jaz osebno, ne bom kupila niti ene karte v Španskih borcih, kajti doživetje ne bo enako. Zelo očitno je, da Jankovič nikoli ni bil v temu gledališču... če bi bil, ne bi nikoli zahteval selitve.
Želim si, da bi Šentjakobsko gledališče ostalo na sedanji lokaciji na Krekovem trgu 2.
Gledališča morajo ostati v centru Ljubljane. 75 let na sedanji lokaciji pa je že tradicija, ki naj ostane in se ne spreminja.
Tradicija je cenjena in lokacija je del tradicije. Šentjakobsko gledališče daje prostoru na katerem stoji prav lep pečat. Škoda bi ga bilo preseliti drugam. Na to lokacijo so navajeni gledalci in gledalke ter vsi, ki sodelujejo pri ustvarjanju prekrasnih oderskih stvaritev. Selitev bi bila velika napaka.
Šentjakobsko gledališče razveseljuje in izobražuje staro in mlado že dolga desetletja. Lokacija v mestnem jedru mu daje pridih patine, poleg tega pa s svojo ponudbo bogati mestno jedro. Tako kot smo/ste izrinili z mestnega središča trgovine in kinodvorane, očitno obstaja želja, da se s središča mesta umakne tudi kultura. Še posebno, če je le ta ljubiteljska in kot taka ne prinaša velikih denarjev v žep bogatih posameznikov. Mestno jedro je očitno že dalj časa apetit posameznikov, ki ga želijo spremeniti po svoji podobi. Ne dovolimo, da nas izrinejo na obrobje!
Podpora Šentjakobskemu gledališču!
Podpora!
To se ne sme zgoditi!
Sem odlocno proti selitvi. Argument spostovanega g. Petra Bozica, da je vezanost na tradicijo, objekt, preteklost nedopustna, nesodobna in nazadnjaska (tako sem razbrala iz utemeljitve), govori o nepoznavanju ali verjetneje zanikanju dejstva, da je v naravi cloveka, da se povezuje in plemeniti z lastno preteklostjo, na njej gradi, zori in razvija. Zanikati to je nekulturno. Nekulturno je tudi predlog za selitev utemeljevati z boljsimi pogoji, ki naj bi jih nudila lokacija v Mostah (??!!). In ne nazadnje se je nekulturno podpirati z nepremisljenimi argumenti, ker to pomeni metanje peska v oci vsej posredno in neposredno prizadeti kulturni javnosti in izkazuje tudi globoko nespostovanje do clanov Drustva ŠG, ki deluje in bogati kulturno življenje Ljubljane že nepredstavljivih 85 let in do vseh, ki smo v stvaritvah ansamblov vseh obdobij kadarkoli uzivali in se bogatili. Upam, da bo glas o nepotrebnosti in neprimernosti zamišljenih posegov dovolj odmeval, da bo naletel na ustrezen odmev.Selitev Šentjakoba bi bila, milo rečeno, popolna neumnost. Manj milo rečeno pa predlog izraža pomanjkanje osnovne socialno-kulturne tenkočutnosti, skrbi in spoštovanja do tradicije, aroganten odnos do 'tradicionalno' dobro delujoče, unikatne gledališke ustanove ter nenazadnje tudi do vrste preteklih, sedanjih in bodočih generacij obiskovalcev. Že uradna utemeljitev, ki poudarja ugodnost združitve dveh gledališč, namenjenih otrokom in mladini, pod isto streho, preprosto ne vzdrži. Koneckoncev lahko ta razlaga izzveni tudi popolnoma drugače, kot so načrtovali predlagatelji spremembe, nampreč, kot da si ljubljanska/slovenska otroško-mladinska publika ne zasluži vsaj dveh lokacij v naši prestolnici? Pa smo tam. Čisto drugje. Od kod širokosrčna ponudba 'vrhunsko tehnično opremljenega gledališčnega prostora' in 'ugodne lokacije' ustanovi, ki si tega niti izrecno ne želi niti potrebuje, saj popolnoma očitno zelo uspešno deluje v svojem dosedanjem okolju. Po drugi strani, zakaj taistega 'primernejšega' prostora, lokacije in specifične publike ne izkoristi dosedanji domovalec? Po hitri in morda nekoliko 'ruralni' logiki se neizpodbitno utrne dvom oz. misel, da bo kaznovan nekdo, ki je dokazano skrben in uspešen v svojem delovanju. In nesorazmerno nagrajen tisti, ki si tega, vsaj tako drastično na račun drugega, ne zasluži. Kanček 'kulture' in fair-playa v vsak slovenski biznis.. Konstruktiven ;) predlog predlagatelju selitve: izkažite finančno pomoč Šentjakobu za tehnično izboljšanje in modernizacijo prostorov! Za podporo goml-u pa izberite eno od mnogih mogočih rešitev, ki predstavljajo veliko bolj ustaljeno prakso, kot izselitev kulturne ustanove s 75-letno tradicijo. Halo.
Ne smete premikati take zgodovinske zgradbe in njenega namena.
Nikakor ga ne smejo preseliti!
Eni bi to malo po ovinkih..in hop, Šentjakoba ne bo več. To je isto, kot bi preselili MAXIMARKET.Zakaj že?
PROTI! ODLOČNO!! Mestna občina naj usmerja energijo v izboljšave in ne v destrukcijo!!! Zgleda, da lokacija zelo 'diši' pridobitniško naravnanim strujam. Denar je seveda sveta vladar a kje je tu kultura?
MORA OSTATI!
Si ne znam predstavljati...
Sem Proti selitvi !!
Sem proti selitvi Šentjakobskega gledališča, tako iz zgodovinskih kot tudi kulturnih razlogov.
No way!
Pridružujem se mnenju članom Šentjakobskega gledališča.
I hope you manage to keep the location. I'll keep my fingers crossed.
Naj ostane teater tam, kjer je...
Šentjakob must stay!
Celoten predlog strategije je neumen. Več kot očitno je, da nekateri trpijo za pomanjkanjem posluha za kulturo in da so takšni in podobni koraki egotrip avtoritarca, ki je očitno preveč bral Karla Maya in sedaj igra šerifa.
Nočemo biti španski bikoborci:)
Svašta!!!
Nasprotujem predlogu selitve Šentjakobskega gledališča.
"Gledališ?e, ki se trudi po resnici slikati svoj ?as je nesmrtno - za razliko od uradnikov, ki so se z njim vedno samo prepirali o denarju. Zgodovina na te uradnike s pravico pozablja, za nas pa, ki smo opremljeni z omejeno perspektivo enega ?loveškega življenja, so takšni uradniki nevarni potomci govedarskega kralja Ubu. Z njihovimi zablodnimi vizijami se ne smemo niti za hip pomiriti." Milan Uhde, dramatik.
Popolnoma podpiram prizadevanja vodstva Šentjakobskega gledališča za ohranitev prostorov v Mestnem domu, ki je pravzaprav sinonim za ljubiteljsko gledališko dejavnost.
Za Šentjakobsko gledališče.
Dobitnik zlatega prstana Šentjakobskega gledališča za svoje delo v tem gledališču proti selitvi.
Šentjakobsko gledališče mora ostati na sedanji lokaciji!!!!!!!!!!
Ne preselite šentjakobskega gledališča!
Odločno nasprotujem selitvi našega Šentjakoba na novo lokacijo, saj smo s sedanjo močno povezani vsi člani kot gledalci gledališča. Povezana je z našim odraščanjem in kulturnim ustvarjanjem. Zaradi lokacije smo smo bili ves čas tudi zelo povezani s samim mestnim jedrom, z organiziranimi aktivnostmi, ki so popestrile mestno dogajanje. V dobro vseh, naj ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE OSTANE!
Očitno imamo že kar nekaj časa obdobje, ko je sicer v Sloveniji (v tem primeru predvsem v Ljubljani) oblast kulturi izrazito nenaklonjena. "Kaj čmo, takle mamo...."
...najlažje je rušit, najtežje dostojanstveno čuvati tradicijo...
Srce je tam, kjer sem doma ...
Gledališče je na odlični lokaciji, na katero smo se Ljubljančani že navadili in škoda bi ga bilo preseliti kamorkoli drugam. Tudi otroci so se navadili nanj, tam kjer je trenutno, zato sem proti selitvi.
Šentjakobsko gledališče poznam 50 let, za GOMEL sem slišal včeraj. Preselite Cankarjev dom, Dramo, Filharmonijo iz centra na drugo lokacijo in se vprašajte ali je to še isto! In ne govorite, da gre zgolj za interese kulture!!!
Do konca!
Ne gremo nikamor!
Preseli naj se ta, ki hoče v priti Šentjakobsko gledališče!! Ta nima niti dneva zgodovine!
Jah, " vsemogočni politiki" velikega phlepa in kratkega daha imajo vedno prav, če tudi v njihovem svetu je vse lepo narobe in kar narobe je, je zmeraj prav...!
Svet brez (umetniškega) spomina je iluzija!
Upam, da jim ne bo uspelo. Šentjakobsko gledališče ima najdaljšo tradicijo v Ljubljani in mu stoprocentno stojim ob strani. Ne damo ga!!!
No comment, goml in smg skupaj v prostore v moste, sentjakob pa v goml, al kaj?
Sem proti selitvi.
Strinjam se z zagovorniki stare lokacije Šentjakobskega gledališča - Če bi premestili gledališče na lokacijo stavbe nekdanjih Španskih borcev je enako, kot če ga takoj ukinejo.
G.župan je od silnega biznisiranja pozabil na človeka. ps.šentjakobsko preseliti v Moste pa me spominja na stalina in hitlerja(preseljevala sta proti volji narodov).
Neprasetne!! kdo bi rad zatrl gledališče? tisto gledališče katerega ljudlje ustvarjajo res z ljubeznijo, kajti stvari, ki so prostovoljne izvirajo iz ljubezni!!!
Ne dajmo se!
ČE VI TK PRAUTE, BO ŽE DRAŽAU --- (:
Kulturo v center.
Absolutno sem proti selitvi in podpiram to peticijo.
Šentjakob naj ostane, kjer je! Ni pravično, da bi ga na silo selili.
Lokacija mora ostati ista.
Nasprotujem selitvi.
Zakaj spreminjati tisto kar je v redu in se je udomačilo pri ljudeh? Veliko je drugih objektov v Ljubljani in okolici ki bi za sam izgled naše prestolnice veliko pomenilo če bi jih odstranili ali preuredili ker trenutno ne služijo svojemu namenu in kvarijo izgled lepega mesta. Tam je treba pohiteti !
NE SMETE jebemo mater!!!!
Ja in se strinjam z Borisom - protestirali bomo pred teatrom, ce bo treba. Tradicija je prestara, mnogi izmed nas pa premladi (dejansko in po srcu) in prezagnani, da bi to dopustili!
Mora ostati na tej lokaciji,kjer tudi domuje.
Odločno protestiram in podpiram kulturni boj za kulturno dediščino. Bodite inovativni. Sporočila mnogim znane predstave 'Kaj ti je deklica' so bila ob postavitvi predstave aktualna. Đamija menda bo, ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE PA TUDI IN TO TAM KJER JE. Če je v narodu, ki odloča za narodov blagor še kaj pameti ostalo seveda.'
Šentjakobsko gledalisce mora ostati doma.Mora. Clanica
Nastopimo kulturno proti nekulturnim odločitvam. Odločno sem proti idejam, ki rušijo kar je dobro in lahkomiselno zanemarjajo kulturno tradicijo, ki ima preteklost, sedanjost in verjamem tudi prihodnost.
To nenehno spreminjanje lokacij, selitve in prevrati so škodljivi za rutinirano in neobremenjeno spremljanje kulturnih dogodkov, dogaja pa se zadnje čase nenehno in vedno z nekom. Čez čas bom še sam potreboval vodiča za kraje z kulturnim programom v Ljubljani.
Nedopustno je da se prisilno seli najstarejse amatersko gledalisce v evropi!!!! samo se en znak zatona kulture....
Šentjakobsko naj ostane blizu centra.!!!
Sam prispevek že vse pove. Ne delajte tega!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Gledališče ima tukaj na Krekovem trgu svojo dušo, ki bo s selitvijo ispuhtela. Čar gledališča bo zamrl in prav ta čarobnost tega teatra je tako edinstvena zaradi lokacije, ki je Slovencem ,še posebej pa Ljubljančanom tako prijetna.
Absolutno se strinjam s peticijo - zamenjava lokacij med dvemi gledališči se mi zdi popolnoma nepotrebna, sporna in škodljiva. Ne samo, da je gledališka dvorana del identitete gledališča, je tudi del identitete celotnega gledališkega ansambla. Gledališče že ima svoje zveste privržence, ki so navajeni na to lokacijo in bi zagotovo velik del gledalcev kot tudi gledaliških ustvarjalcev izgubila s selitvijo. S tem bi padla kvaliteta samega gledališča in kulturna raven mesta na sploh. Če bo treba bomo tudi protestirali pred gledališčem! OGORČENI SMO!
Ne morem razumeti dejstva, zakaj moramo Slovenci neprestano spreminjati in "popravljati" zadeve, ki delujejo.
Šentjakobsko gledališče spada na Krekov trg. S svojo gledališko produkcijo in dolgoletno tradicijo predstavlja pomemben element kulturnega razvoja centra Ljubljane, zato ni argumenta, ki bi nas prepričal, da je njegova selitev dobra rešitev!
Enostavno se ne sme preseliti sentjakobsko gledalisce.ne sme
Definitivno mora ostati na Krekovem trgu!
Šentjakobsko gledališče in njegova stavba sta eno, neločljivo povezana in tako mora tudi ostati.
Upam da bojo oblasti imeli posluha za vase realne potrebe, tudi kot za potrebe ljubljancanov da imajo taksen poseben teater kot je sentjakobsko gledalisce! uspeh!!!!
Zaljubljen v Šentjakobsko gledališlče od leta 1953, bi silno rad spoznal razumne razloge za očitno nerazsodno odločitev. Le komu je lahko Šntjakobsko v napoto? Ker se tako rado sprašuje glas ljudstva, naj se popraša šentjakobsko gledališko publiko, kako sprejema te nerazumne namere. Bog, pomagaj k zdravi pameti!
Ogorcenje 75 let mesto ljubljana? zupanove(g.jankovic) besede na ietm meetingu v lj 15.5.08: kultura je najpomembnejsa beseda v tem mestu. g.jankovic torej??????
PROTI SELITVI ŠENTJAKOBSKEGA GLEDALIŠČA.
Sem proti seltivi Šentjakobskega gledaliča KAMORKOLI in KADARKOLI....
Absolutno se ne strinjam
ZA ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, ZA OHRANITEV TRADICIJE AMATERSKEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Želim da Šentjakobsko gledališče ostane tam kot je,tako kot je.
Se ena provokativna poteza - menjava fig za bučke -saj je jasno da ljudje ne bodo kupili bučk. Predlog se zdi predvsem površinski in ne vsebinski...eni sem drugi tja in čez dve leti spet drugam...
Narod, ki je kulturno okrnjen nima svettle prihodnosti.
Jankovic - diktator
Šentjakobskega gledališča ne damo!
Šentjakobsko gledlišče mora ostati na sedanji lokaciji. S selitvijo porušite in uničite čarobnost in magičnost teatra.
Izgleda, da je odlok pripravil (vsaj po glasu na radiu sodeč) nek mladinec, ki mu tradicija ne pomeni nič, ki še nikoli ni bil v Šentjakobu, ki ne pozna narave dela šentjakobskega kolektiva, predvsem pa se mu niti ne sanja, kaj pomeni Šentjakob za njegove aktivne člane. Fej in fuj - ne maram prepotentnih povzpetnih mladcev, ki hočejo vse, kar je starega in ni v skladu s sodobnim materialističnim pridobitništvom uničiti in jim je samo za osebno korist!
Totalno sem proti (še eni) od neumnosti sedanjega prestola Ljubljane... gledališče naj ostane tam, kjer je!
Zanamci nas bodo cenili predvsem po neumnostih, ki jih nosmo naredili.
Naj ostane kot je, tako je najbolje.
Naj Sentjakobsko gledalisce ostane z nami..
Šentjakobsko gledačišče sodi na lokacijo, kjer si je pridobilo ime in že več kot 75 let ohranja svojo tradicijo!
Šentjakobsko gledališče mora ostati tam kjer je sedaj...se zelo strinjam z zgoraj navedenim.
Barbarizem.
Za Šentjakob takšen kot ga poznamo
Gre celo za vec kot unicenje "Sentjakobskega bistva" - kar je ze itak tudi nesprejemljivo - s takimi zadevami unicujemo tudi clovekovo izoblikovano prostorsko percepcijo mesta, obcutek za orientacijo: nekatere tocke enostavno morajo ostat na svojem mestu, ce naj bi se se znasli in ohranjali obcutek domacnosti!
Naj se preseli mestna občina!
Selitev Šentjakobskega gledališča - odzivi podpisnikov peticije
Tukaj lahko spremljate vse odzive podpisnikov peticije v zvezi s selitvijo Šentjakobskega gledališča o čemer sem pisal že tukaj in tukaj.
Ob takem početju sem BREZ BESED!
Najbolj sem se bal prihodnosti, kjer bo denar edina vrednota. To se dogaja prav sedaj, ko ničesar več pomembno, ne tradicija in ne volontersko delo tolikih rodov in ljudi, sedaj je važen samo PROFIT.
Selitev bi za Šentjakobsko gledališče in njegovo 75 letno delovanje na sedanji lokaciji, pomenila njegov pogreb in slovo od večine gledalstva.Zato sem proti nepremišljenim potezam nekaterih" kulturno političnih veljakov" ,ki bi si radi postavili spomenik .Ne nazadnje je to nož v hrbet vsem ustvarjalcem, ki so s svojim entuziazmom vsa ta leta gradili IMAGE Šentjakobskega gledališča na tem mestu.
Sama nekdaj članica tega ljubiteljskega gledališča, selitev zagotovo ni dobrodošla za ljubiteljske ustvarjalce, niti za publiko, ki jo gradi to gledališče če vsa ta desetletja. Tudi sodelovanje z drugimi inštitucijami Šentjakobskega gledališča bi bilo po vsej verjetnosti z novo lokacijo bolj vprašljivo. Pomisleke pa imam tudi zaradi same kakovosti programa GOML-a, ki ga želijo s strategijo razvoja mestne kulture potisniti v to stavbo in sam center.
Kot majhno punčko so me starši v 60. letih prej.stoletja, skupaj z mojima bratoma, vodili ob nedeljah na predstave v vašem gledališču - to mi je ucepilo veliko ljubezen do gledališča! Lokacija gledališča, prav zaradi dostopnosti, ne more biti drugje kot prav v strogem centru mesta.
Šentjakoba ne damo!!!
Šentjakobsko gledališče je s svojim namenom in tradicijo del slovenske kulturne dediščine in bi ga kot takega morali skrbno negovati in tudi vključiti v turistično ponudbo (vodeni ogledi notranjosti in predstave za turiste). Naša amaterska gledališča so dokaz zdravega duha in klenosti slovenskega naroda. Prav Šentjakobsko gledališče bi lahko postalo jedro ohranjanja ljudske kulture in vzpodbuda tistim krajem, kjer v času materialistično potrošniške družbe amaterizem ponika v pozabo.
Ne poznam sicer vzrokov za zamenjavo gledališč, ampak brez ZELO TEHTNEGA razloga je to res bedarija. Je vodstvo GOML morda blizu ljubljanski upravi, je bolj donosno, ali pa imamo v mestu po novem toliko otrok, da potrebujejo otroško gledališče kar za vogalom.
Bogastvo se skriva v skoraj neopaznih, a zato še toliko bolj pomembnih, drobnih dragocenostih! Šentjakobsko gledališče je dragocenost, na katerega bi Ljubljana morala biti ponosna!
Sramota.
Proti sem zaradi decentralizacije lokacije gledališča in s tem bi pridobili le upad obiskanosti.
Nasprotujem preselitvi Šentjakobskega gledališča na novo lokacijo.
Če se more Šentjakobsko gledališče selit, potem ta ne bo bil to kar je. Jaz osebno, ne bom kupila niti ene karte v Španskih borcih, kajti doživetje ne bo enako. Zelo očitno je, da Jankovič nikoli ni bil v temu gledališču... če bi bil, ne bi nikoli zahteval selitve.
Želim si, da bi Šentjakobsko gledališče ostalo na sedanji lokaciji na Krekovem trgu 2.
Gledališča morajo ostati v centru Ljubljane. 75 let na sedanji lokaciji pa je že tradicija, ki naj ostane in se ne spreminja.
Tradicija je cenjena in lokacija je del tradicije. Šentjakobsko gledališče daje prostoru na katerem stoji prav lep pečat. Škoda bi ga bilo preseliti drugam. Na to lokacijo so navajeni gledalci in gledalke ter vsi, ki sodelujejo pri ustvarjanju prekrasnih oderskih stvaritev. Selitev bi bila velika napaka.
Šentjakobsko gledališče razveseljuje in izobražuje staro in mlado že dolga desetletja. Lokacija v mestnem jedru mu daje pridih patine, poleg tega pa s svojo ponudbo bogati mestno jedro. Tako kot smo/ste izrinili z mestnega središča trgovine in kinodvorane, očitno obstaja želja, da se s središča mesta umakne tudi kultura. Še posebno, če je le ta ljubiteljska in kot taka ne prinaša velikih denarjev v žep bogatih posameznikov. Mestno jedro je očitno že dalj časa apetit posameznikov, ki ga želijo spremeniti po svoji podobi. Ne dovolimo, da nas izrinejo na obrobje!
Podpora Šentjakobskemu gledališču!
Podpora!
Selitev Šentjakoba bi bila, milo rečeno, popolna neumnost. Manj milo rečeno pa predlog izraža pomanjkanje osnovne socialno-kulturne tenkočutnosti, skrbi in spoštovanja do tradicije, aroganten odnos do 'tradicionalno' dobro delujoče, unikatne gledališke ustanove ter nenazadnje tudi do vrste preteklih, sedanjih in bodočih generacij obiskovalcev. Že uradna utemeljitev, ki poudarja ugodnost združitve dveh gledališč, namenjenih otrokom in mladini, pod isto streho, preprosto ne vzdrži. Koneckoncev lahko ta razlaga izzveni tudi popolnoma drugače, kot so načrtovali predlagatelji spremembe, nampreč, kot da si ljubljanska/slovenska otroško-mladinska publika ne zasluži vsaj dveh lokacij v naši prestolnici? Pa smo tam. Čisto drugje. Od kod širokosrčna ponudba 'vrhunsko tehnično opremljenega gledališčnega prostora' in 'ugodne lokacije' ustanovi, ki si tega niti izrecno ne želi niti potrebuje, saj popolnoma očitno zelo uspešno deluje v svojem dosedanjem okolju. Po drugi strani, zakaj taistega 'primernejšega' prostora, lokacije in specifične publike ne izkoristi dosedanji domovalec? Po hitri in morda nekoliko 'ruralni' logiki se neizpodbitno utrne dvom oz. misel, da bo kaznovan nekdo, ki je dokazano skrben in uspešen v svojem delovanju. In nesorazmerno nagrajen tisti, ki si tega, vsaj tako drastično na račun drugega, ne zasluži. Kanček 'kulture' in fair-playa v vsak slovenski biznis.. Konstruktiven ;) predlog predlagatelju selitve: izkažite finančno pomoč Šentjakobu za tehnično izboljšanje in modernizacijo prostorov! Za podporo goml-u pa izberite eno od mnogih mogočih rešitev, ki predstavljajo veliko bolj ustaljeno prakso, kot izselitev kulturne ustanove s 75-letno tradicijo. Halo.
Ne smete premikati take zgodovinske zgradbe in njenega namena.
Nikakor ga ne smejo preseliti!
Eni bi to malo po ovinkih..in hop, Šentjakoba ne bo več. To je isto, kot bi preselili MAXIMARKET.Zakaj že?
PROTI! ODLOČNO!! Mestna občina naj usmerja energijo v izboljšave in ne v destrukcijo!!! Zgleda, da lokacija zelo 'diši' pridobitniško naravnanim strujam. Denar je seveda sveta vladar a kje je tu kultura?
MORA OSTATI!
Si ne znam predstavljati...
Sem Proti selitvi !!
Sem proti selitvi Šentjakobskega gledališča, tako iz zgodovinskih kot tudi kulturnih razlogov.
No way!
Pridružujem se mnenju članom Šentjakobskega gledališča.
I hope you manage to keep the location. I'll keep my fingers crossed.
Naj ostane teater tam, kjer je...
Šentjakob must stay!
Celoten predlog strategije je neumen. Več kot očitno je, da nekateri trpijo za pomanjkanjem posluha za kulturo in da so takšni in podobni koraki egotrip avtoritarca, ki je očitno preveč bral Karla Maya in sedaj igra šerifa.
Nočemo biti španski bikoborci:)
Svašta!!!
Nasprotujem predlogu selitve Šentjakobskega gledališča.
"Gledališ?e, ki se trudi po resnici slikati svoj ?as je nesmrtno - za razliko od uradnikov, ki so se z njim vedno samo prepirali o denarju. Zgodovina na te uradnike s pravico pozablja, za nas pa, ki smo opremljeni z omejeno perspektivo enega ?loveškega življenja, so takšni uradniki nevarni potomci govedarskega kralja Ubu. Z njihovimi zablodnimi vizijami se ne smemo niti za hip pomiriti." Milan Uhde, dramatik.
Popolnoma podpiram prizadevanja vodstva Šentjakobskega gledališča za ohranitev prostorov v Mestnem domu, ki je pravzaprav sinonim za ljubiteljsko gledališko dejavnost.
Za Šentjakobsko gledališče.
Dobitnik zlatega prstana Šentjakobskega gledališča za svoje delo v tem gledališču proti selitvi.
Šentjakobsko gledališče mora ostati na sedanji lokaciji!!!!!!!!!!
Ne preselite šentjakobskega gledališča!
Odločno nasprotujem selitvi našega Šentjakoba na novo lokacijo, saj smo s sedanjo močno povezani vsi člani kot gledalci gledališča. Povezana je z našim odraščanjem in kulturnim ustvarjanjem. Zaradi lokacije smo smo bili ves čas tudi zelo povezani s samim mestnim jedrom, z organiziranimi aktivnostmi, ki so popestrile mestno dogajanje. V dobro vseh, naj ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE OSTANE!
Očitno imamo že kar nekaj časa obdobje, ko je sicer v Sloveniji (v tem primeru predvsem v Ljubljani) oblast kulturi izrazito nenaklonjena. "Kaj čmo, takle mamo...."
...najlažje je rušit, najtežje dostojanstveno čuvati tradicijo...
Srce je tam, kjer sem doma ...
Gledališče je na odlični lokaciji, na katero smo se Ljubljančani že navadili in škoda bi ga bilo preseliti kamorkoli drugam. Tudi otroci so se navadili nanj, tam kjer je trenutno, zato sem proti selitvi.
Šentjakobsko gledališče poznam 50 let, za GOMEL sem slišal včeraj. Preselite Cankarjev dom, Dramo, Filharmonijo iz centra na drugo lokacijo in se vprašajte ali je to še isto! In ne govorite, da gre zgolj za interese kulture!!!
Do konca!
Ne gremo nikamor!
Preseli naj se ta, ki hoče v priti Šentjakobsko gledališče!! Ta nima niti dneva zgodovine!
Jah, " vsemogočni politiki" velikega phlepa in kratkega daha imajo vedno prav, če tudi v njihovem svetu je vse lepo narobe in kar narobe je, je zmeraj prav...!
Svet brez (umetniškega) spomina je iluzija!
Upam, da jim ne bo uspelo. Šentjakobsko gledališče ima najdaljšo tradicijo v Ljubljani in mu stoprocentno stojim ob strani. Ne damo ga!!!
No comment, goml in smg skupaj v prostore v moste, sentjakob pa v goml, al kaj?
Sem proti selitvi.
Strinjam se z zagovorniki stare lokacije Šentjakobskega gledališča - Če bi premestili gledališče na lokacijo stavbe nekdanjih Španskih borcev je enako, kot če ga takoj ukinejo.
G.župan je od silnega biznisiranja pozabil na človeka. ps.šentjakobsko preseliti v Moste pa me spominja na stalina in hitlerja(preseljevala sta proti volji narodov).
Neprasetne!! kdo bi rad zatrl gledališče? tisto gledališče katerega ljudlje ustvarjajo res z ljubeznijo, kajti stvari, ki so prostovoljne izvirajo iz ljubezni!!!
Ne dajmo se!
ČE VI TK PRAUTE, BO ŽE DRAŽAU --- (:
Kulturo v center.
Absolutno sem proti selitvi in podpiram to peticijo.
Šentjakob naj ostane, kjer je! Ni pravično, da bi ga na silo selili.
Lokacija mora ostati ista.
Nasprotujem selitvi.
Zakaj spreminjati tisto kar je v redu in se je udomačilo pri ljudeh? Veliko je drugih objektov v Ljubljani in okolici ki bi za sam izgled naše prestolnice veliko pomenilo če bi jih odstranili ali preuredili ker trenutno ne služijo svojemu namenu in kvarijo izgled lepega mesta. Tam je treba pohiteti !
NE SMETE jebemo mater!!!!
Ja in se strinjam z Borisom - protestirali bomo pred teatrom, ce bo treba. Tradicija je prestara, mnogi izmed nas pa premladi (dejansko in po srcu) in prezagnani, da bi to dopustili!
Mora ostati na tej lokaciji,kjer tudi domuje.
Odločno protestiram in podpiram kulturni boj za kulturno dediščino. Bodite inovativni. Sporočila mnogim znane predstave 'Kaj ti je deklica' so bila ob postavitvi predstave aktualna. Đamija menda bo, ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE PA TUDI IN TO TAM KJER JE. Če je v narodu, ki odloča za narodov blagor še kaj pameti ostalo seveda.'
Šentjakobsko gledalisce mora ostati doma.Mora. Clanica
Nastopimo kulturno proti nekulturnim odločitvam. Odločno sem proti idejam, ki rušijo kar je dobro in lahkomiselno zanemarjajo kulturno tradicijo, ki ima preteklost, sedanjost in verjamem tudi prihodnost.
To nenehno spreminjanje lokacij, selitve in prevrati so škodljivi za rutinirano in neobremenjeno spremljanje kulturnih dogodkov, dogaja pa se zadnje čase nenehno in vedno z nekom. Čez čas bom še sam potreboval vodiča za kraje z kulturnim programom v Ljubljani.
Nedopustno je da se prisilno seli najstarejse amatersko gledalisce v evropi!!!! samo se en znak zatona kulture....
Šentjakobsko naj ostane blizu centra.!!!
Sam prispevek že vse pove. Ne delajte tega!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Gledališče ima tukaj na Krekovem trgu svojo dušo, ki bo s selitvijo ispuhtela. Čar gledališča bo zamrl in prav ta čarobnost tega teatra je tako edinstvena zaradi lokacije, ki je Slovencem ,še posebej pa Ljubljančanom tako prijetna.
Absolutno se strinjam s peticijo - zamenjava lokacij med dvemi gledališči se mi zdi popolnoma nepotrebna, sporna in škodljiva. Ne samo, da je gledališka dvorana del identitete gledališča, je tudi del identitete celotnega gledališkega ansambla. Gledališče že ima svoje zveste privržence, ki so navajeni na to lokacijo in bi zagotovo velik del gledalcev kot tudi gledaliških ustvarjalcev izgubila s selitvijo. S tem bi padla kvaliteta samega gledališča in kulturna raven mesta na sploh. Če bo treba bomo tudi protestirali pred gledališčem! OGORČENI SMO!
Ne morem razumeti dejstva, zakaj moramo Slovenci neprestano spreminjati in "popravljati" zadeve, ki delujejo.
Šentjakobsko gledališče spada na Krekov trg. S svojo gledališko produkcijo in dolgoletno tradicijo predstavlja pomemben element kulturnega razvoja centra Ljubljane, zato ni argumenta, ki bi nas prepričal, da je njegova selitev dobra rešitev!
Enostavno se ne sme preseliti sentjakobsko gledalisce.ne sme
Definitivno mora ostati na Krekovem trgu!
Šentjakobsko gledališče in njegova stavba sta eno, neločljivo povezana in tako mora tudi ostati.
Upam da bojo oblasti imeli posluha za vase realne potrebe, tudi kot za potrebe ljubljancanov da imajo taksen poseben teater kot je sentjakobsko gledalisce! uspeh!!!!
Zaljubljen v Šentjakobsko gledališlče od leta 1953, bi silno rad spoznal razumne razloge za očitno nerazsodno odločitev. Le komu je lahko Šntjakobsko v napoto? Ker se tako rado sprašuje glas ljudstva, naj se popraša šentjakobsko gledališko publiko, kako sprejema te nerazumne namere. Bog, pomagaj k zdravi pameti!
Ogorcenje 75 let mesto ljubljana? zupanove(g.jankovic) besede na ietm meetingu v lj 15.5.08: kultura je najpomembnejsa beseda v tem mestu. g.jankovic torej??????
PROTI SELITVI ŠENTJAKOBSKEGA GLEDALIŠČA.
Sem proti seltivi Šentjakobskega gledaliča KAMORKOLI in KADARKOLI....
Absolutno se ne strinjam
ZA ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, ZA OHRANITEV TRADICIJE AMATERSKEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Želim da Šentjakobsko gledališče ostane tam kot je,tako kot je.
Se ena provokativna poteza - menjava fig za bučke -saj je jasno da ljudje ne bodo kupili bučk. Predlog se zdi predvsem površinski in ne vsebinski...eni sem drugi tja in čez dve leti spet drugam...
Narod, ki je kulturno okrnjen nima svettle prihodnosti.
Jankovic - diktator
Šentjakobskega gledališča ne damo!
Šentjakobsko gledlišče mora ostati na sedanji lokaciji. S selitvijo porušite in uničite čarobnost in magičnost teatra.
Izgleda, da je odlok pripravil (vsaj po glasu na radiu sodeč) nek mladinec, ki mu tradicija ne pomeni nič, ki še nikoli ni bil v Šentjakobu, ki ne pozna narave dela šentjakobskega kolektiva, predvsem pa se mu niti ne sanja, kaj pomeni Šentjakob za njegove aktivne člane. Fej in fuj - ne maram prepotentnih povzpetnih mladcev, ki hočejo vse, kar je starega in ni v skladu s sodobnim materialističnim pridobitništvom uničiti in jim je samo za osebno korist!
Totalno sem proti (še eni) od neumnosti sedanjega prestola Ljubljane... gledališče naj ostane tam, kjer je!
Zanamci nas bodo cenili predvsem po neumnostih, ki jih nosmo naredili.
Naj ostane kot je, tako je najbolje.
Naj Sentjakobsko gledalisce ostane z nami..
Šentjakobsko gledačišče sodi na lokacijo, kjer si je pridobilo ime in že več kot 75 let ohranja svojo tradicijo!
Šentjakobsko gledališče mora ostati tam kjer je sedaj...se zelo strinjam z zgoraj navedenim.
Barbarizem.
Za Šentjakob takšen kot ga poznamo
Gre celo za vec kot unicenje "Sentjakobskega bistva" - kar je ze itak tudi nesprejemljivo - s takimi zadevami unicujemo tudi clovekovo izoblikovano prostorsko percepcijo mesta, obcutek za orientacijo: nekatere tocke enostavno morajo ostat na svojem mestu, ce naj bi se se znasli in ohranjali obcutek domacnosti!
Naj se preseli mestna občina!
Ob takem početju sem BREZ BESED!
Najbolj sem se bal prihodnosti, kjer bo denar edina vrednota. To se dogaja prav sedaj, ko ničesar več pomembno, ne tradicija in ne volontersko delo tolikih rodov in ljudi, sedaj je važen samo PROFIT.
Selitev bi za Šentjakobsko gledališče in njegovo 75 letno delovanje na sedanji lokaciji, pomenila njegov pogreb in slovo od večine gledalstva.Zato sem proti nepremišljenim potezam nekaterih" kulturno političnih veljakov" ,ki bi si radi postavili spomenik .Ne nazadnje je to nož v hrbet vsem ustvarjalcem, ki so s svojim entuziazmom vsa ta leta gradili IMAGE Šentjakobskega gledališča na tem mestu.
Sama nekdaj članica tega ljubiteljskega gledališča, selitev zagotovo ni dobrodošla za ljubiteljske ustvarjalce, niti za publiko, ki jo gradi to gledališče če vsa ta desetletja. Tudi sodelovanje z drugimi inštitucijami Šentjakobskega gledališča bi bilo po vsej verjetnosti z novo lokacijo bolj vprašljivo. Pomisleke pa imam tudi zaradi same kakovosti programa GOML-a, ki ga želijo s strategijo razvoja mestne kulture potisniti v to stavbo in sam center.
Kot majhno punčko so me starši v 60. letih prej.stoletja, skupaj z mojima bratoma, vodili ob nedeljah na predstave v vašem gledališču - to mi je ucepilo veliko ljubezen do gledališča! Lokacija gledališča, prav zaradi dostopnosti, ne more biti drugje kot prav v strogem centru mesta.
Šentjakoba ne damo!!!
Šentjakobsko gledališče je s svojim namenom in tradicijo del slovenske kulturne dediščine in bi ga kot takega morali skrbno negovati in tudi vključiti v turistično ponudbo (vodeni ogledi notranjosti in predstave za turiste). Naša amaterska gledališča so dokaz zdravega duha in klenosti slovenskega naroda. Prav Šentjakobsko gledališče bi lahko postalo jedro ohranjanja ljudske kulture in vzpodbuda tistim krajem, kjer v času materialistično potrošniške družbe amaterizem ponika v pozabo.
Ne poznam sicer vzrokov za zamenjavo gledališč, ampak brez ZELO TEHTNEGA razloga je to res bedarija. Je vodstvo GOML morda blizu ljubljanski upravi, je bolj donosno, ali pa imamo v mestu po novem toliko otrok, da potrebujejo otroško gledališče kar za vogalom.
Bogastvo se skriva v skoraj neopaznih, a zato še toliko bolj pomembnih, drobnih dragocenostih! Šentjakobsko gledališče je dragocenost, na katerega bi Ljubljana morala biti ponosna!
Sramota.
Proti sem zaradi decentralizacije lokacije gledališča in s tem bi pridobili le upad obiskanosti.
Nasprotujem preselitvi Šentjakobskega gledališča na novo lokacijo.
Če se more Šentjakobsko gledališče selit, potem ta ne bo bil to kar je. Jaz osebno, ne bom kupila niti ene karte v Španskih borcih, kajti doživetje ne bo enako. Zelo očitno je, da Jankovič nikoli ni bil v temu gledališču... če bi bil, ne bi nikoli zahteval selitve.
Želim si, da bi Šentjakobsko gledališče ostalo na sedanji lokaciji na Krekovem trgu 2.
Gledališča morajo ostati v centru Ljubljane. 75 let na sedanji lokaciji pa je že tradicija, ki naj ostane in se ne spreminja.
Tradicija je cenjena in lokacija je del tradicije. Šentjakobsko gledališče daje prostoru na katerem stoji prav lep pečat. Škoda bi ga bilo preseliti drugam. Na to lokacijo so navajeni gledalci in gledalke ter vsi, ki sodelujejo pri ustvarjanju prekrasnih oderskih stvaritev. Selitev bi bila velika napaka.
Šentjakobsko gledališče razveseljuje in izobražuje staro in mlado že dolga desetletja. Lokacija v mestnem jedru mu daje pridih patine, poleg tega pa s svojo ponudbo bogati mestno jedro. Tako kot smo/ste izrinili z mestnega središča trgovine in kinodvorane, očitno obstaja želja, da se s središča mesta umakne tudi kultura. Še posebno, če je le ta ljubiteljska in kot taka ne prinaša velikih denarjev v žep bogatih posameznikov. Mestno jedro je očitno že dalj časa apetit posameznikov, ki ga želijo spremeniti po svoji podobi. Ne dovolimo, da nas izrinejo na obrobje!
Podpora Šentjakobskemu gledališču!
Podpora!
To se ne sme zgoditi!
Sem odlocno proti selitvi. Argument spostovanega g. Petra Bozica, da je vezanost na tradicijo, objekt, preteklost nedopustna, nesodobna in nazadnjaska (tako sem razbrala iz utemeljitve), govori o nepoznavanju ali verjetneje zanikanju dejstva, da je v naravi cloveka, da se povezuje in plemeniti z lastno preteklostjo, na njej gradi, zori in razvija. Zanikati to je nekulturno. Nekulturno je tudi predlog za selitev utemeljevati z boljsimi pogoji, ki naj bi jih nudila lokacija v Mostah (??!!). In ne nazadnje se je nekulturno podpirati z nepremisljenimi argumenti, ker to pomeni metanje peska v oci vsej posredno in neposredno prizadeti kulturni javnosti in izkazuje tudi globoko nespostovanje do clanov Drustva ŠG, ki deluje in bogati kulturno življenje Ljubljane že nepredstavljivih 85 let in do vseh, ki smo v stvaritvah ansamblov vseh obdobij kadarkoli uzivali in se bogatili. Upam, da bo glas o nepotrebnosti in neprimernosti zamišljenih posegov dovolj odmeval, da bo naletel na ustrezen odmev.Selitev Šentjakoba bi bila, milo rečeno, popolna neumnost. Manj milo rečeno pa predlog izraža pomanjkanje osnovne socialno-kulturne tenkočutnosti, skrbi in spoštovanja do tradicije, aroganten odnos do 'tradicionalno' dobro delujoče, unikatne gledališke ustanove ter nenazadnje tudi do vrste preteklih, sedanjih in bodočih generacij obiskovalcev. Že uradna utemeljitev, ki poudarja ugodnost združitve dveh gledališč, namenjenih otrokom in mladini, pod isto streho, preprosto ne vzdrži. Koneckoncev lahko ta razlaga izzveni tudi popolnoma drugače, kot so načrtovali predlagatelji spremembe, nampreč, kot da si ljubljanska/slovenska otroško-mladinska publika ne zasluži vsaj dveh lokacij v naši prestolnici? Pa smo tam. Čisto drugje. Od kod širokosrčna ponudba 'vrhunsko tehnično opremljenega gledališčnega prostora' in 'ugodne lokacije' ustanovi, ki si tega niti izrecno ne želi niti potrebuje, saj popolnoma očitno zelo uspešno deluje v svojem dosedanjem okolju. Po drugi strani, zakaj taistega 'primernejšega' prostora, lokacije in specifične publike ne izkoristi dosedanji domovalec? Po hitri in morda nekoliko 'ruralni' logiki se neizpodbitno utrne dvom oz. misel, da bo kaznovan nekdo, ki je dokazano skrben in uspešen v svojem delovanju. In nesorazmerno nagrajen tisti, ki si tega, vsaj tako drastično na račun drugega, ne zasluži. Kanček 'kulture' in fair-playa v vsak slovenski biznis.. Konstruktiven ;) predlog predlagatelju selitve: izkažite finančno pomoč Šentjakobu za tehnično izboljšanje in modernizacijo prostorov! Za podporo goml-u pa izberite eno od mnogih mogočih rešitev, ki predstavljajo veliko bolj ustaljeno prakso, kot izselitev kulturne ustanove s 75-letno tradicijo. Halo.
Ne smete premikati take zgodovinske zgradbe in njenega namena.
Nikakor ga ne smejo preseliti!
Eni bi to malo po ovinkih..in hop, Šentjakoba ne bo več. To je isto, kot bi preselili MAXIMARKET.Zakaj že?
PROTI! ODLOČNO!! Mestna občina naj usmerja energijo v izboljšave in ne v destrukcijo!!! Zgleda, da lokacija zelo 'diši' pridobitniško naravnanim strujam. Denar je seveda sveta vladar a kje je tu kultura?
MORA OSTATI!
Si ne znam predstavljati...
Sem Proti selitvi !!
Sem proti selitvi Šentjakobskega gledališča, tako iz zgodovinskih kot tudi kulturnih razlogov.
No way!
Pridružujem se mnenju članom Šentjakobskega gledališča.
I hope you manage to keep the location. I'll keep my fingers crossed.
Naj ostane teater tam, kjer je...
Šentjakob must stay!
Celoten predlog strategije je neumen. Več kot očitno je, da nekateri trpijo za pomanjkanjem posluha za kulturo in da so takšni in podobni koraki egotrip avtoritarca, ki je očitno preveč bral Karla Maya in sedaj igra šerifa.
Nočemo biti španski bikoborci:)
Svašta!!!
Nasprotujem predlogu selitve Šentjakobskega gledališča.
"Gledališ?e, ki se trudi po resnici slikati svoj ?as je nesmrtno - za razliko od uradnikov, ki so se z njim vedno samo prepirali o denarju. Zgodovina na te uradnike s pravico pozablja, za nas pa, ki smo opremljeni z omejeno perspektivo enega ?loveškega življenja, so takšni uradniki nevarni potomci govedarskega kralja Ubu. Z njihovimi zablodnimi vizijami se ne smemo niti za hip pomiriti." Milan Uhde, dramatik.
Popolnoma podpiram prizadevanja vodstva Šentjakobskega gledališča za ohranitev prostorov v Mestnem domu, ki je pravzaprav sinonim za ljubiteljsko gledališko dejavnost.
Za Šentjakobsko gledališče.
Dobitnik zlatega prstana Šentjakobskega gledališča za svoje delo v tem gledališču proti selitvi.
Šentjakobsko gledališče mora ostati na sedanji lokaciji!!!!!!!!!!
Ne preselite šentjakobskega gledališča!
Odločno nasprotujem selitvi našega Šentjakoba na novo lokacijo, saj smo s sedanjo močno povezani vsi člani kot gledalci gledališča. Povezana je z našim odraščanjem in kulturnim ustvarjanjem. Zaradi lokacije smo smo bili ves čas tudi zelo povezani s samim mestnim jedrom, z organiziranimi aktivnostmi, ki so popestrile mestno dogajanje. V dobro vseh, naj ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE OSTANE!
Očitno imamo že kar nekaj časa obdobje, ko je sicer v Sloveniji (v tem primeru predvsem v Ljubljani) oblast kulturi izrazito nenaklonjena. "Kaj čmo, takle mamo...."
...najlažje je rušit, najtežje dostojanstveno čuvati tradicijo...
Srce je tam, kjer sem doma ...
Gledališče je na odlični lokaciji, na katero smo se Ljubljančani že navadili in škoda bi ga bilo preseliti kamorkoli drugam. Tudi otroci so se navadili nanj, tam kjer je trenutno, zato sem proti selitvi.
Šentjakobsko gledališče poznam 50 let, za GOMEL sem slišal včeraj. Preselite Cankarjev dom, Dramo, Filharmonijo iz centra na drugo lokacijo in se vprašajte ali je to še isto! In ne govorite, da gre zgolj za interese kulture!!!
Do konca!
Ne gremo nikamor!
Preseli naj se ta, ki hoče v priti Šentjakobsko gledališče!! Ta nima niti dneva zgodovine!
Jah, " vsemogočni politiki" velikega phlepa in kratkega daha imajo vedno prav, če tudi v njihovem svetu je vse lepo narobe in kar narobe je, je zmeraj prav...!
Svet brez (umetniškega) spomina je iluzija!
Upam, da jim ne bo uspelo. Šentjakobsko gledališče ima najdaljšo tradicijo v Ljubljani in mu stoprocentno stojim ob strani. Ne damo ga!!!
No comment, goml in smg skupaj v prostore v moste, sentjakob pa v goml, al kaj?
Sem proti selitvi.
Strinjam se z zagovorniki stare lokacije Šentjakobskega gledališča - Če bi premestili gledališče na lokacijo stavbe nekdanjih Španskih borcev je enako, kot če ga takoj ukinejo.
G.župan je od silnega biznisiranja pozabil na človeka. ps.šentjakobsko preseliti v Moste pa me spominja na stalina in hitlerja(preseljevala sta proti volji narodov).
Neprasetne!! kdo bi rad zatrl gledališče? tisto gledališče katerega ljudlje ustvarjajo res z ljubeznijo, kajti stvari, ki so prostovoljne izvirajo iz ljubezni!!!
Ne dajmo se!
ČE VI TK PRAUTE, BO ŽE DRAŽAU --- (:
Kulturo v center.
Absolutno sem proti selitvi in podpiram to peticijo.
Šentjakob naj ostane, kjer je! Ni pravično, da bi ga na silo selili.
Lokacija mora ostati ista.
Nasprotujem selitvi.
Zakaj spreminjati tisto kar je v redu in se je udomačilo pri ljudeh? Veliko je drugih objektov v Ljubljani in okolici ki bi za sam izgled naše prestolnice veliko pomenilo če bi jih odstranili ali preuredili ker trenutno ne služijo svojemu namenu in kvarijo izgled lepega mesta. Tam je treba pohiteti !
NE SMETE jebemo mater!!!!
Ja in se strinjam z Borisom - protestirali bomo pred teatrom, ce bo treba. Tradicija je prestara, mnogi izmed nas pa premladi (dejansko in po srcu) in prezagnani, da bi to dopustili!
Mora ostati na tej lokaciji,kjer tudi domuje.
Odločno protestiram in podpiram kulturni boj za kulturno dediščino. Bodite inovativni. Sporočila mnogim znane predstave 'Kaj ti je deklica' so bila ob postavitvi predstave aktualna. Đamija menda bo, ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE PA TUDI IN TO TAM KJER JE. Če je v narodu, ki odloča za narodov blagor še kaj pameti ostalo seveda.'
Šentjakobsko gledalisce mora ostati doma.Mora. Clanica
Nastopimo kulturno proti nekulturnim odločitvam. Odločno sem proti idejam, ki rušijo kar je dobro in lahkomiselno zanemarjajo kulturno tradicijo, ki ima preteklost, sedanjost in verjamem tudi prihodnost.
To nenehno spreminjanje lokacij, selitve in prevrati so škodljivi za rutinirano in neobremenjeno spremljanje kulturnih dogodkov, dogaja pa se zadnje čase nenehno in vedno z nekom. Čez čas bom še sam potreboval vodiča za kraje z kulturnim programom v Ljubljani.
Nedopustno je da se prisilno seli najstarejse amatersko gledalisce v evropi!!!! samo se en znak zatona kulture....
Šentjakobsko naj ostane blizu centra.!!!
Sam prispevek že vse pove. Ne delajte tega!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Gledališče ima tukaj na Krekovem trgu svojo dušo, ki bo s selitvijo ispuhtela. Čar gledališča bo zamrl in prav ta čarobnost tega teatra je tako edinstvena zaradi lokacije, ki je Slovencem ,še posebej pa Ljubljančanom tako prijetna.
Absolutno se strinjam s peticijo - zamenjava lokacij med dvemi gledališči se mi zdi popolnoma nepotrebna, sporna in škodljiva. Ne samo, da je gledališka dvorana del identitete gledališča, je tudi del identitete celotnega gledališkega ansambla. Gledališče že ima svoje zveste privržence, ki so navajeni na to lokacijo in bi zagotovo velik del gledalcev kot tudi gledaliških ustvarjalcev izgubila s selitvijo. S tem bi padla kvaliteta samega gledališča in kulturna raven mesta na sploh. Če bo treba bomo tudi protestirali pred gledališčem! OGORČENI SMO!
Ne morem razumeti dejstva, zakaj moramo Slovenci neprestano spreminjati in "popravljati" zadeve, ki delujejo.
Šentjakobsko gledališče spada na Krekov trg. S svojo gledališko produkcijo in dolgoletno tradicijo predstavlja pomemben element kulturnega razvoja centra Ljubljane, zato ni argumenta, ki bi nas prepričal, da je njegova selitev dobra rešitev!
Enostavno se ne sme preseliti sentjakobsko gledalisce.ne sme
Definitivno mora ostati na Krekovem trgu!
Šentjakobsko gledališče in njegova stavba sta eno, neločljivo povezana in tako mora tudi ostati.
Upam da bojo oblasti imeli posluha za vase realne potrebe, tudi kot za potrebe ljubljancanov da imajo taksen poseben teater kot je sentjakobsko gledalisce! uspeh!!!!
Zaljubljen v Šentjakobsko gledališlče od leta 1953, bi silno rad spoznal razumne razloge za očitno nerazsodno odločitev. Le komu je lahko Šntjakobsko v napoto? Ker se tako rado sprašuje glas ljudstva, naj se popraša šentjakobsko gledališko publiko, kako sprejema te nerazumne namere. Bog, pomagaj k zdravi pameti!
Ogorcenje 75 let mesto ljubljana? zupanove(g.jankovic) besede na ietm meetingu v lj 15.5.08: kultura je najpomembnejsa beseda v tem mestu. g.jankovic torej??????
PROTI SELITVI ŠENTJAKOBSKEGA GLEDALIŠČA.
Sem proti seltivi Šentjakobskega gledaliča KAMORKOLI in KADARKOLI....
Absolutno se ne strinjam
ZA ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, ZA OHRANITEV TRADICIJE AMATERSKEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Želim da Šentjakobsko gledališče ostane tam kot je,tako kot je.
Se ena provokativna poteza - menjava fig za bučke -saj je jasno da ljudje ne bodo kupili bučk. Predlog se zdi predvsem površinski in ne vsebinski...eni sem drugi tja in čez dve leti spet drugam...
Narod, ki je kulturno okrnjen nima svettle prihodnosti.
Jankovic - diktator
Šentjakobskega gledališča ne damo!
Šentjakobsko gledlišče mora ostati na sedanji lokaciji. S selitvijo porušite in uničite čarobnost in magičnost teatra.
Izgleda, da je odlok pripravil (vsaj po glasu na radiu sodeč) nek mladinec, ki mu tradicija ne pomeni nič, ki še nikoli ni bil v Šentjakobu, ki ne pozna narave dela šentjakobskega kolektiva, predvsem pa se mu niti ne sanja, kaj pomeni Šentjakob za njegove aktivne člane. Fej in fuj - ne maram prepotentnih povzpetnih mladcev, ki hočejo vse, kar je starega in ni v skladu s sodobnim materialističnim pridobitništvom uničiti in jim je samo za osebno korist!
Totalno sem proti (še eni) od neumnosti sedanjega prestola Ljubljane... gledališče naj ostane tam, kjer je!
Zanamci nas bodo cenili predvsem po neumnostih, ki jih nosmo naredili.
Naj ostane kot je, tako je najbolje.
Naj Sentjakobsko gledalisce ostane z nami..
Šentjakobsko gledačišče sodi na lokacijo, kjer si je pridobilo ime in že več kot 75 let ohranja svojo tradicijo!
Šentjakobsko gledališče mora ostati tam kjer je sedaj...se zelo strinjam z zgoraj navedenim.
Barbarizem.
Za Šentjakob takšen kot ga poznamo
Gre celo za vec kot unicenje "Sentjakobskega bistva" - kar je ze itak tudi nesprejemljivo - s takimi zadevami unicujemo tudi clovekovo izoblikovano prostorsko percepcijo mesta, obcutek za orientacijo: nekatere tocke enostavno morajo ostat na svojem mestu, ce naj bi se se znasli in ohranjali obcutek domacnosti!
Naj se preseli mestna občina!
Thursday, June 26, 2008
Peticija proti selitvi Šentjakobskega gledališča
O nameri Mestne občine Ljubljana, da bi po 75. letih selila Šentjakobsko gledališče na drugo lokacijo, sem pisal že tukaj.
Tokrat pa vse blogerje in bralce prosim, da kliknejo na spodnji link in podpišejo peticijo proti selitvi Šentjakobskega gledališča.
Hvala vsem!
http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/?page_id=261 (URADNA PETICIJA)
http://www.ipetitions.com/petition/selitev-sg/index.html (NEURADNA PETICIJA: NE VELJA VEČ!!!)
Na spodnjih linkih pa lahko spremljate, kaj so na to temo objavili mediji...
- Zakaj selitev Šentjakobskega gledališča Ljubljana? (Studio ob 17h - Radio Slovenija)
- Po 75. letih letijo ven (Žurnal24)
- Selitev gledališča (Vest.si)
- Komentar - Srečko (Vest.si)
- Selitev Šentjakobskega gledališča prenagljena in nedorečena (STA)
- Selitev Šentjakobskega gledališča (Siol.net)
- Selitev Šentjakobskega gledališča (Info TV)
- Šentjakobskemu gledališču grozi selitev (RTV SLO)
- Šentjakobsko gledališče želi ostati v središču mesta (Dnevnik)
- Selitev Šentjakobskega gledališča (Indirekt)
- Se Šentjakobsko gledališče seli? (Radio Hit)
- Se bo Šentjakobsko gledališče selilo? (Radio Aktual)
- Zoran Janković o selitvi Šg-ja (Vest.si)
Šentjakobskega ne dajo (Nedeljski dnevnik)
Šentjakob naj gre v Moste? (Delo s komentarjem)
Ne selite Šentjakobskega gledališča (Dnevnikov objektiv)
Tokrat pa vse blogerje in bralce prosim, da kliknejo na spodnji link in podpišejo peticijo proti selitvi Šentjakobskega gledališča.
Hvala vsem!
http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/?page_id=261 (URADNA PETICIJA)
http://www.ipetitions.com/petition/selitev-sg/index.html (NEURADNA PETICIJA: NE VELJA VEČ!!!)
Na spodnjih linkih pa lahko spremljate, kaj so na to temo objavili mediji...
- Zakaj selitev Šentjakobskega gledališča Ljubljana? (Studio ob 17h - Radio Slovenija)
- Po 75. letih letijo ven (Žurnal24)
- Selitev gledališča (Vest.si)
- Komentar - Srečko (Vest.si)
- Selitev Šentjakobskega gledališča prenagljena in nedorečena (STA)
- Selitev Šentjakobskega gledališča (Siol.net)
- Selitev Šentjakobskega gledališča (Info TV)
- Šentjakobskemu gledališču grozi selitev (RTV SLO)
- Šentjakobsko gledališče želi ostati v središču mesta (Dnevnik)
- Selitev Šentjakobskega gledališča (Indirekt)
- Se Šentjakobsko gledališče seli? (Radio Hit)
- Se bo Šentjakobsko gledališče selilo? (Radio Aktual)
- Zoran Janković o selitvi Šg-ja (Vest.si)
Šentjakobskega ne dajo (Nedeljski dnevnik)
Ne selite Šentjakobskega gledališča (Dnevnikov objektiv)
Peticija proti selitvi Šentjakobskega gledališča
O nameri Mestne občine Ljubljana, da bi po 75. letih selila Šentjakobsko gledališče na drugo lokacijo, sem pisal že tukaj.
Tokrat pa vse blogerje in bralce prosim, da kliknejo na spodnji link in podpišejo peticijo proti selitvi Šentjakobskega gledališča.
Hvala vsem!
http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/?page_id=261 (URADNA PETICIJA)
http://www.ipetitions.com/petition/selitev-sg/index.html (NEURADNA PETICIJA: NE VELJA VEČ!!!)
Na spodnjih linkih pa lahko spremljate, kaj so na to temo objavili mediji...
- Zakaj selitev Šentjakobskega gledališča Ljubljana? (Studio ob 17h - Radio Slovenija)
- Po 75. letih letijo ven (Žurnal24)
- Selitev gledališča (Vest.si)
- Komentar - Srečko (Vest.si)
- Selitev Šentjakobskega gledališča prenagljena in nedorečena (STA)
- Selitev Šentjakobskega gledališča (Siol.net)
- Selitev Šentjakobskega gledališča (Info TV)
- Šentjakobskemu gledališču grozi selitev (RTV SLO)
- Šentjakobsko gledališče želi ostati v središču mesta (Dnevnik)
- Selitev Šentjakobskega gledališča (Indirekt)
- Se Šentjakobsko gledališče seli? (Radio Hit)
- Se bo Šentjakobsko gledališče selilo? (Radio Aktual)
- Zoran Janković o selitvi Šg-ja (Vest.si)
Šentjakobskega ne dajo (Nedeljski dnevnik)
Šentjakob naj gre v Moste? (Delo s komentarjem)
Ne selite Šentjakobskega gledališča (Dnevnikov objektiv)
Tokrat pa vse blogerje in bralce prosim, da kliknejo na spodnji link in podpišejo peticijo proti selitvi Šentjakobskega gledališča.
Hvala vsem!
http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/?page_id=261 (URADNA PETICIJA)
http://www.ipetitions.com/petition/selitev-sg/index.html (NEURADNA PETICIJA: NE VELJA VEČ!!!)
Na spodnjih linkih pa lahko spremljate, kaj so na to temo objavili mediji...
- Zakaj selitev Šentjakobskega gledališča Ljubljana? (Studio ob 17h - Radio Slovenija)
- Po 75. letih letijo ven (Žurnal24)
- Selitev gledališča (Vest.si)
- Komentar - Srečko (Vest.si)
- Selitev Šentjakobskega gledališča prenagljena in nedorečena (STA)
- Selitev Šentjakobskega gledališča (Siol.net)
- Selitev Šentjakobskega gledališča (Info TV)
- Šentjakobskemu gledališču grozi selitev (RTV SLO)
- Šentjakobsko gledališče želi ostati v središču mesta (Dnevnik)
- Selitev Šentjakobskega gledališča (Indirekt)
- Se Šentjakobsko gledališče seli? (Radio Hit)
- Se bo Šentjakobsko gledališče selilo? (Radio Aktual)
- Zoran Janković o selitvi Šg-ja (Vest.si)
Šentjakobskega ne dajo (Nedeljski dnevnik)
Ne selite Šentjakobskega gledališča (Dnevnikov objektiv)
Monday, June 23, 2008
Potovanje po Kubi (2008) - 6. del
V današnjem zapisu bom med drugimi pisal o tem, zakaj ne leteti s Cubano Air in o načinu plačevanja na Kubi.
Po dvodnevnem bivanju v Miamiju, ki sva ga izkoristila predvsem za poležavanje na plaži in odkrivanju nočnega življenja, sva najino pot nadaljevala v torek, 15. aprila. S taksijem, za katerega je potrebno plačati 33 $ (toliko za informacijo, če kdo razmišlja o obisku Miamija), sva se odpeljala do letališča, od tam pa smo ob 10.10 uri odleteli proti Kubi. Pravzaprav proti Cancunu v Mehiki, saj nobena letalska družba iz Amerike ne sme leteti na Kubo.
Zamuda letala
Pristali smo po uri in pol letenja ter dali urine kazalce za uro nazaj. Glede na to, da je bila ura 10.40, let pa je bil predviden ob 14.25 uri, je bilo več kot dovolj časa, da sva odšla na buritos in se sprehodila po Duty-free coni. Žal pa je tako, da se je odhod letala krepko zavlekel. Po treh urah in pol dodatnega čakanja je letalo družbe Cubana air ob 17.55 uri le vzletelo. Zakaj je prišlo do zamude, pravzaprav ne vem. Dejstvo pa je, da se to pri Cubani air pogosto dogaja. No, vsaj tako je na letališču trdil nek Američan, ki je po rodu Kubanec in ki zaradi obiska svojih sorodnikov pogosto leti na Kubo, poleg tega pa sem to izkusil tudi na lastni koži, ko sem se vračal iz Kube v Mehiko in zaradi ponovne zamude letala, zamudil naslednji let iz Cancuna v Miami. Ampak o tem enkrat drugič.
Vsem, ki se odpravljate na Kubo (še posebej iz ZDA) priporočam, da letite z letalsko družbo Mexicana, ki težav z zamujanjem nima. No, pa tudi bolj varna je. Za Cubano sem namreč, šele po vrnitvi v Slovenijo izvedel, da spadajo letala omenjene družbe med pet najbolj nevarnih letal na svetu!
Nam se na srečo ni nič zgodilo, čeprav se ne bi čudil, da bi do kakšne tragedije prišlo. Rusko letalo je bilo namreč lep primerek muzejskega letala in se sprašujem, kako da takšnemu letalu sploh še pustijo leteti. Ne samo, da je bilo letalo staro, da so bili sedeži polomljeni in da ni bilo klime, to letalo sploh nima sistema za uravnavanje pritiska. Prav zato ti pred letom razdelijo bonbone, s katerim uravnavaš pritisk v glavi in ne, kakor sem sprva mislil, zaradi dobrodošlice.
Prihod v Havano
Po dobri uri letenja smo ob 19.00 uri oz. ob 20.00 uri po kubanskem času, prispeli v Havano. Pogled z letala je bil kar malo grozljiv, saj je bila skoraj celotna Kuba v temi. Sem in tja se je videlo (predvsem v Havani) nekaj luči.
Po pristanku letala smo odšli čez mejno kontrolo, kjer pa sem moral policistko opozoriti, da mi potnega lista ni žigosala, saj bi mi lahko ameriški policisti, ko bi se vračal v ZDA, komplicirali. Očitno so na te prošnje Kubanci že navajeni, saj mi je policistka odgovorila, da potnega lista itak ni nameravala žigosati.
Po opravljeni kontroli smo odšli še po prtljago, kjer pa je bilo videti marsikaj. Po traku niso prihajali samo kovčki in potovalke, kakor je to običajno, ampak tudi klime, televizorji, dvd predvajalniki,.. Vse kar se na Kubi, do še pred kratkim, ni dalo kupiti ali pa so te stvari nenormalno drage.
Tako letalo, kot vsa ta tehnika mi je dalo slutiti, v kakšno državo sem prispel. In če sem pred potovanjem približno vedel kam potujem, so me vse te stvari vseeno kar malo presenetile.
Ko sem po dolgem času le dobil svojo prtljago in z njo odšel mimo carine, ki nas turistov sploh ni kontrolirala, je bila prva naslednja stvar menjava denarja.
Kateri način plačevanja izbrati?
Ko sem se pripravljal na to potovanje, sem ogromno časa posvetil iskanju informacij glede plačevanja na Kubi. Ker je bilo po raznih forumih veliko opozoril, da kreditnih kartic povsod ne jemljejo in da so vprašljivi tudi potovalni čeki, sem se odločil, da bom vse plačeval z gotovino. Zelo tvegana odločitev, glede na to, da so povsod tudi opozarjali, da je potrebno zelo paziti, da te kakšen, sicer prijazen Kubanec, ne okrade. Na srečo se to na celem potovanju ni zgodilo. Na podlagi vseh zbranih in tudi zelo različnih informacij, ki sem jih našel na internetu, sem se na koncu odločil, da s seboj vzamem evre, pa čeprav sem dolgo razmišljal, da bi s seboj vzel dolarje. Ugotovil sem, da sem se prav odločil. Če v menjalnici menjaš dolarje, ti namreč obračunajo še 10% provizijo, medtem ko ti tega pri menjavi evrov ne obračunajo. Torej, če že greste na Kubo, je trenutno najboljša valuta evro.
Kakorkoli že, vse evre sem takoj zamenjal v kubanske konvertibilne pesote (CUC). To je valuta, ki je pred leti zamenjala ameriški dolar in je namenjena turistom. Predvsem pa je CUC desetkrat vrednejši od njihove nacionalne valute (peso) s katerim operirajo domačini. Tujcem je namreč z njihovim pesom prepovedano plačevati in mi ga v menjalnici, kljub moledovanju, ni uspelo kupiti. Če bi mi to uspelo, bi marsikje ceneje prišel skozi, kot pa sem sicer. Cene za turiste so namreč vse v CUC-ih, kar pomeni, da so vse stvari za turiste 10 x dražje kot za domačine. Ker sem bil s fotoaparatom, kamero in prtljago ter najetim avtomobilom močno podoben tujcu, mi tudi kasneje CUC-ov ni uspelo zamenjate v nacionalne pesote. Kaj takega bi mi uspelo samo, če bi izgledal kot domačin. Pri meni je bilo to že, zaradi svetlejše polti od kubanske, nemogoče in zato se tudi trudil nisem kaj pretirano. Sem pač vse plačeval desetkrat dražje.
Povsod poskušajo zaslužiti
Po nakupu CUC-ov sva pot nadaljevala s taksijem do hotela Nacional de Kuba. Za prvih šest dni sva imela namreč rezervirane v hotelih, v nadaljevanju pa sva prenočevala v Casa particulares. Za vožnjo do hotela sva plačala 30 CUC, kar je približno 21 € in se pri tem naučila, da nikoli, ampak res nikoli, ne smeš pustiti, da ti nekdo dela uslugo, ker te na koncu to vedno stane. V tem primeru sva za taksi plačala 30 CUC, čeprav bi morala cena biti 25 CUC. Tako pa sva se pustila neki ženski, da nama je poklicala taksi in na ta način zaslužila 5 CUC. Ta denar ji je plačal taksist, ki pa je denar dobil povrnjen s tem, da nama je pač računal 30 CUC.
V hotel Nacional, ki je bil zgrajen leta 1930 in v katerem so prenočevali Ava Gardner, Winston Churchill, Ernest Hemingway in mnogi drugi, sva prišla ob 21.30 uri in se odločila, da si bova Havano ogledala naslednji dan.
O Havani torej naslednjič!
Sorodne teme:
- Potovanje po Kubi (2008) - 15. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 14. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 13. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 12. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 11. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 10. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 9. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 8. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 7. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 5. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 4. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 3. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 2. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 1. del
- Potovanje po Kubi (2008) - vrnitev v Slovenijo
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Trinidada
- Potovanje po Kubi (2008) - prvo javljanje iz Kube
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Miamija
- Odpovedi letov ogrozajo Kubo
- Potovanje po Kubi (2008) - predviden načrt potovanja
- Zaradi Kube sem zavrnil snemanje
- Potovanje po Kubi (2008) - kupovanje letalskih kart je pravi podvig
- Potovanje po Kubi (2008)
Po dvodnevnem bivanju v Miamiju, ki sva ga izkoristila predvsem za poležavanje na plaži in odkrivanju nočnega življenja, sva najino pot nadaljevala v torek, 15. aprila. S taksijem, za katerega je potrebno plačati 33 $ (toliko za informacijo, če kdo razmišlja o obisku Miamija), sva se odpeljala do letališča, od tam pa smo ob 10.10 uri odleteli proti Kubi. Pravzaprav proti Cancunu v Mehiki, saj nobena letalska družba iz Amerike ne sme leteti na Kubo.
Zamuda letala
Pristali smo po uri in pol letenja ter dali urine kazalce za uro nazaj. Glede na to, da je bila ura 10.40, let pa je bil predviden ob 14.25 uri, je bilo več kot dovolj časa, da sva odšla na buritos in se sprehodila po Duty-free coni. Žal pa je tako, da se je odhod letala krepko zavlekel. Po treh urah in pol dodatnega čakanja je letalo družbe Cubana air ob 17.55 uri le vzletelo. Zakaj je prišlo do zamude, pravzaprav ne vem. Dejstvo pa je, da se to pri Cubani air pogosto dogaja. No, vsaj tako je na letališču trdil nek Američan, ki je po rodu Kubanec in ki zaradi obiska svojih sorodnikov pogosto leti na Kubo, poleg tega pa sem to izkusil tudi na lastni koži, ko sem se vračal iz Kube v Mehiko in zaradi ponovne zamude letala, zamudil naslednji let iz Cancuna v Miami. Ampak o tem enkrat drugič.
Vsem, ki se odpravljate na Kubo (še posebej iz ZDA) priporočam, da letite z letalsko družbo Mexicana, ki težav z zamujanjem nima. No, pa tudi bolj varna je. Za Cubano sem namreč, šele po vrnitvi v Slovenijo izvedel, da spadajo letala omenjene družbe med pet najbolj nevarnih letal na svetu!
Nam se na srečo ni nič zgodilo, čeprav se ne bi čudil, da bi do kakšne tragedije prišlo. Rusko letalo je bilo namreč lep primerek muzejskega letala in se sprašujem, kako da takšnemu letalu sploh še pustijo leteti. Ne samo, da je bilo letalo staro, da so bili sedeži polomljeni in da ni bilo klime, to letalo sploh nima sistema za uravnavanje pritiska. Prav zato ti pred letom razdelijo bonbone, s katerim uravnavaš pritisk v glavi in ne, kakor sem sprva mislil, zaradi dobrodošlice.
Prihod v Havano
Po dobri uri letenja smo ob 19.00 uri oz. ob 20.00 uri po kubanskem času, prispeli v Havano. Pogled z letala je bil kar malo grozljiv, saj je bila skoraj celotna Kuba v temi. Sem in tja se je videlo (predvsem v Havani) nekaj luči.
Po pristanku letala smo odšli čez mejno kontrolo, kjer pa sem moral policistko opozoriti, da mi potnega lista ni žigosala, saj bi mi lahko ameriški policisti, ko bi se vračal v ZDA, komplicirali. Očitno so na te prošnje Kubanci že navajeni, saj mi je policistka odgovorila, da potnega lista itak ni nameravala žigosati.
Po opravljeni kontroli smo odšli še po prtljago, kjer pa je bilo videti marsikaj. Po traku niso prihajali samo kovčki in potovalke, kakor je to običajno, ampak tudi klime, televizorji, dvd predvajalniki,.. Vse kar se na Kubi, do še pred kratkim, ni dalo kupiti ali pa so te stvari nenormalno drage.
Tako letalo, kot vsa ta tehnika mi je dalo slutiti, v kakšno državo sem prispel. In če sem pred potovanjem približno vedel kam potujem, so me vse te stvari vseeno kar malo presenetile.
Ko sem po dolgem času le dobil svojo prtljago in z njo odšel mimo carine, ki nas turistov sploh ni kontrolirala, je bila prva naslednja stvar menjava denarja.
Kateri način plačevanja izbrati?
Ko sem se pripravljal na to potovanje, sem ogromno časa posvetil iskanju informacij glede plačevanja na Kubi. Ker je bilo po raznih forumih veliko opozoril, da kreditnih kartic povsod ne jemljejo in da so vprašljivi tudi potovalni čeki, sem se odločil, da bom vse plačeval z gotovino. Zelo tvegana odločitev, glede na to, da so povsod tudi opozarjali, da je potrebno zelo paziti, da te kakšen, sicer prijazen Kubanec, ne okrade. Na srečo se to na celem potovanju ni zgodilo. Na podlagi vseh zbranih in tudi zelo različnih informacij, ki sem jih našel na internetu, sem se na koncu odločil, da s seboj vzamem evre, pa čeprav sem dolgo razmišljal, da bi s seboj vzel dolarje. Ugotovil sem, da sem se prav odločil. Če v menjalnici menjaš dolarje, ti namreč obračunajo še 10% provizijo, medtem ko ti tega pri menjavi evrov ne obračunajo. Torej, če že greste na Kubo, je trenutno najboljša valuta evro.
Kakorkoli že, vse evre sem takoj zamenjal v kubanske konvertibilne pesote (CUC). To je valuta, ki je pred leti zamenjala ameriški dolar in je namenjena turistom. Predvsem pa je CUC desetkrat vrednejši od njihove nacionalne valute (peso) s katerim operirajo domačini. Tujcem je namreč z njihovim pesom prepovedano plačevati in mi ga v menjalnici, kljub moledovanju, ni uspelo kupiti. Če bi mi to uspelo, bi marsikje ceneje prišel skozi, kot pa sem sicer. Cene za turiste so namreč vse v CUC-ih, kar pomeni, da so vse stvari za turiste 10 x dražje kot za domačine. Ker sem bil s fotoaparatom, kamero in prtljago ter najetim avtomobilom močno podoben tujcu, mi tudi kasneje CUC-ov ni uspelo zamenjate v nacionalne pesote. Kaj takega bi mi uspelo samo, če bi izgledal kot domačin. Pri meni je bilo to že, zaradi svetlejše polti od kubanske, nemogoče in zato se tudi trudil nisem kaj pretirano. Sem pač vse plačeval desetkrat dražje.
Povsod poskušajo zaslužiti
Po nakupu CUC-ov sva pot nadaljevala s taksijem do hotela Nacional de Kuba. Za prvih šest dni sva imela namreč rezervirane v hotelih, v nadaljevanju pa sva prenočevala v Casa particulares. Za vožnjo do hotela sva plačala 30 CUC, kar je približno 21 € in se pri tem naučila, da nikoli, ampak res nikoli, ne smeš pustiti, da ti nekdo dela uslugo, ker te na koncu to vedno stane. V tem primeru sva za taksi plačala 30 CUC, čeprav bi morala cena biti 25 CUC. Tako pa sva se pustila neki ženski, da nama je poklicala taksi in na ta način zaslužila 5 CUC. Ta denar ji je plačal taksist, ki pa je denar dobil povrnjen s tem, da nama je pač računal 30 CUC.
V hotel Nacional, ki je bil zgrajen leta 1930 in v katerem so prenočevali Ava Gardner, Winston Churchill, Ernest Hemingway in mnogi drugi, sva prišla ob 21.30 uri in se odločila, da si bova Havano ogledala naslednji dan.
O Havani torej naslednjič!
Sorodne teme:
- Potovanje po Kubi (2008) - 15. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 14. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 13. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 12. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 11. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 10. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 9. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 8. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 7. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 5. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 4. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 3. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 2. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 1. del
- Potovanje po Kubi (2008) - vrnitev v Slovenijo
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Trinidada
- Potovanje po Kubi (2008) - prvo javljanje iz Kube
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Miamija
- Odpovedi letov ogrozajo Kubo
- Potovanje po Kubi (2008) - predviden načrt potovanja
- Zaradi Kube sem zavrnil snemanje
- Potovanje po Kubi (2008) - kupovanje letalskih kart je pravi podvig
- Potovanje po Kubi (2008)
Potovanje po Kubi (2008) - 6. del
V današnjem zapisu bom med drugimi pisal o tem, zakaj ne leteti s Cubano Air in o načinu plačevanja na Kubi.
Po dvodnevnem bivanju v Miamiju, ki sva ga izkoristila predvsem za poležavanje na plaži in odkrivanju nočnega življenja, sva najino pot nadaljevala v torek, 15. aprila. S taksijem, za katerega je potrebno plačati 33 $ (toliko za informacijo, če kdo razmišlja o obisku Miamija), sva se odpeljala do letališča, od tam pa smo ob 10.10 uri odleteli proti Kubi. Pravzaprav proti Cancunu v Mehiki, saj nobena letalska družba iz Amerike ne sme leteti na Kubo.
Zamuda letala
Pristali smo po uri in pol letenja ter dali urine kazalce za uro nazaj. Glede na to, da je bila ura 10.40, let pa je bil predviden ob 14.25 uri, je bilo več kot dovolj časa, da sva odšla na buritos in se sprehodila po Duty-free coni. Žal pa je tako, da se je odhod letala krepko zavlekel. Po treh urah in pol dodatnega čakanja je letalo družbe Cubana air ob 17.55 uri le vzletelo. Zakaj je prišlo do zamude, pravzaprav ne vem. Dejstvo pa je, da se to pri Cubani air pogosto dogaja. No, vsaj tako je na letališču trdil nek Američan, ki je po rodu Kubanec in ki zaradi obiska svojih sorodnikov pogosto leti na Kubo, poleg tega pa sem to izkusil tudi na lastni koži, ko sem se vračal iz Kube v Mehiko in zaradi ponovne zamude letala, zamudil naslednji let iz Cancuna v Miami. Ampak o tem enkrat drugič.
Vsem, ki se odpravljate na Kubo (še posebej iz ZDA) priporočam, da letite z letalsko družbo Mexicana, ki težav z zamujanjem nima. No, pa tudi bolj varna je. Za Cubano sem namreč, šele po vrnitvi v Slovenijo izvedel, da spadajo letala omenjene družbe med pet najbolj nevarnih letal na svetu!
Nam se na srečo ni nič zgodilo, čeprav se ne bi čudil, da bi do kakšne tragedije prišlo. Rusko letalo je bilo namreč lep primerek muzejskega letala in se sprašujem, kako da takšnemu letalu sploh še pustijo leteti. Ne samo, da je bilo letalo staro, da so bili sedeži polomljeni in da ni bilo klime, to letalo sploh nima sistema za uravnavanje pritiska. Prav zato ti pred letom razdelijo bonbone, s katerim uravnavaš pritisk v glavi in ne, kakor sem sprva mislil, zaradi dobrodošlice.
Prihod v Havano
Po dobri uri letenja smo ob 19.00 uri oz. ob 20.00 uri po kubanskem času, prispeli v Havano. Pogled z letala je bil kar malo grozljiv, saj je bila skoraj celotna Kuba v temi. Sem in tja se je videlo (predvsem v Havani) nekaj luči.
Po pristanku letala smo odšli čez mejno kontrolo, kjer pa sem moral policistko opozoriti, da mi potnega lista ni žigosala, saj bi mi lahko ameriški policisti, ko bi se vračal v ZDA, komplicirali. Očitno so na te prošnje Kubanci že navajeni, saj mi je policistka odgovorila, da potnega lista itak ni nameravala žigosati.
Po opravljeni kontroli smo odšli še po prtljago, kjer pa je bilo videti marsikaj. Po traku niso prihajali samo kovčki in potovalke, kakor je to običajno, ampak tudi klime, televizorji, dvd predvajalniki,.. Vse kar se na Kubi, do še pred kratkim, ni dalo kupiti ali pa so te stvari nenormalno drage.
Tako letalo, kot vsa ta tehnika mi je dalo slutiti, v kakšno državo sem prispel. In če sem pred potovanjem približno vedel kam potujem, so me vse te stvari vseeno kar malo presenetile.
Ko sem po dolgem času le dobil svojo prtljago in z njo odšel mimo carine, ki nas turistov sploh ni kontrolirala, je bila prva naslednja stvar menjava denarja.
Kateri način plačevanja izbrati?
Ko sem se pripravljal na to potovanje, sem ogromno časa posvetil iskanju informacij glede plačevanja na Kubi. Ker je bilo po raznih forumih veliko opozoril, da kreditnih kartic povsod ne jemljejo in da so vprašljivi tudi potovalni čeki, sem se odločil, da bom vse plačeval z gotovino. Zelo tvegana odločitev, glede na to, da so povsod tudi opozarjali, da je potrebno zelo paziti, da te kakšen, sicer prijazen Kubanec, ne okrade. Na srečo se to na celem potovanju ni zgodilo. Na podlagi vseh zbranih in tudi zelo različnih informacij, ki sem jih našel na internetu, sem se na koncu odločil, da s seboj vzamem evre, pa čeprav sem dolgo razmišljal, da bi s seboj vzel dolarje. Ugotovil sem, da sem se prav odločil. Če v menjalnici menjaš dolarje, ti namreč obračunajo še 10% provizijo, medtem ko ti tega pri menjavi evrov ne obračunajo. Torej, če že greste na Kubo, je trenutno najboljša valuta evro.
Kakorkoli že, vse evre sem takoj zamenjal v kubanske konvertibilne pesote (CUC). To je valuta, ki je pred leti zamenjala ameriški dolar in je namenjena turistom. Predvsem pa je CUC desetkrat vrednejši od njihove nacionalne valute (peso) s katerim operirajo domačini. Tujcem je namreč z njihovim pesom prepovedano plačevati in mi ga v menjalnici, kljub moledovanju, ni uspelo kupiti. Če bi mi to uspelo, bi marsikje ceneje prišel skozi, kot pa sem sicer. Cene za turiste so namreč vse v CUC-ih, kar pomeni, da so vse stvari za turiste 10 x dražje kot za domačine. Ker sem bil s fotoaparatom, kamero in prtljago ter najetim avtomobilom močno podoben tujcu, mi tudi kasneje CUC-ov ni uspelo zamenjate v nacionalne pesote. Kaj takega bi mi uspelo samo, če bi izgledal kot domačin. Pri meni je bilo to že, zaradi svetlejše polti od kubanske, nemogoče in zato se tudi trudil nisem kaj pretirano. Sem pač vse plačeval desetkrat dražje.
Povsod poskušajo zaslužiti
Po nakupu CUC-ov sva pot nadaljevala s taksijem do hotela Nacional de Kuba. Za prvih šest dni sva imela namreč rezervirane v hotelih, v nadaljevanju pa sva prenočevala v Casa particulares. Za vožnjo do hotela sva plačala 30 CUC, kar je približno 21 € in se pri tem naučila, da nikoli, ampak res nikoli, ne smeš pustiti, da ti nekdo dela uslugo, ker te na koncu to vedno stane. V tem primeru sva za taksi plačala 30 CUC, čeprav bi morala cena biti 25 CUC. Tako pa sva se pustila neki ženski, da nama je poklicala taksi in na ta način zaslužila 5 CUC. Ta denar ji je plačal taksist, ki pa je denar dobil povrnjen s tem, da nama je pač računal 30 CUC.
V hotel Nacional, ki je bil zgrajen leta 1930 in v katerem so prenočevali Ava Gardner, Winston Churchill, Ernest Hemingway in mnogi drugi, sva prišla ob 21.30 uri in se odločila, da si bova Havano ogledala naslednji dan.
O Havani torej naslednjič!
Sorodne teme:
- Potovanje po Kubi (2008) - 15. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 14. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 13. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 12. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 11. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 10. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 9. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 8. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 7. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 5. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 4. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 3. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 2. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 1. del
- Potovanje po Kubi (2008) - vrnitev v Slovenijo
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Trinidada
- Potovanje po Kubi (2008) - prvo javljanje iz Kube
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Miamija
- Odpovedi letov ogrozajo Kubo
- Potovanje po Kubi (2008) - predviden načrt potovanja
- Zaradi Kube sem zavrnil snemanje
- Potovanje po Kubi (2008) - kupovanje letalskih kart je pravi podvig
- Potovanje po Kubi (2008)
Po dvodnevnem bivanju v Miamiju, ki sva ga izkoristila predvsem za poležavanje na plaži in odkrivanju nočnega življenja, sva najino pot nadaljevala v torek, 15. aprila. S taksijem, za katerega je potrebno plačati 33 $ (toliko za informacijo, če kdo razmišlja o obisku Miamija), sva se odpeljala do letališča, od tam pa smo ob 10.10 uri odleteli proti Kubi. Pravzaprav proti Cancunu v Mehiki, saj nobena letalska družba iz Amerike ne sme leteti na Kubo.
Zamuda letala
Pristali smo po uri in pol letenja ter dali urine kazalce za uro nazaj. Glede na to, da je bila ura 10.40, let pa je bil predviden ob 14.25 uri, je bilo več kot dovolj časa, da sva odšla na buritos in se sprehodila po Duty-free coni. Žal pa je tako, da se je odhod letala krepko zavlekel. Po treh urah in pol dodatnega čakanja je letalo družbe Cubana air ob 17.55 uri le vzletelo. Zakaj je prišlo do zamude, pravzaprav ne vem. Dejstvo pa je, da se to pri Cubani air pogosto dogaja. No, vsaj tako je na letališču trdil nek Američan, ki je po rodu Kubanec in ki zaradi obiska svojih sorodnikov pogosto leti na Kubo, poleg tega pa sem to izkusil tudi na lastni koži, ko sem se vračal iz Kube v Mehiko in zaradi ponovne zamude letala, zamudil naslednji let iz Cancuna v Miami. Ampak o tem enkrat drugič.
Vsem, ki se odpravljate na Kubo (še posebej iz ZDA) priporočam, da letite z letalsko družbo Mexicana, ki težav z zamujanjem nima. No, pa tudi bolj varna je. Za Cubano sem namreč, šele po vrnitvi v Slovenijo izvedel, da spadajo letala omenjene družbe med pet najbolj nevarnih letal na svetu!
Nam se na srečo ni nič zgodilo, čeprav se ne bi čudil, da bi do kakšne tragedije prišlo. Rusko letalo je bilo namreč lep primerek muzejskega letala in se sprašujem, kako da takšnemu letalu sploh še pustijo leteti. Ne samo, da je bilo letalo staro, da so bili sedeži polomljeni in da ni bilo klime, to letalo sploh nima sistema za uravnavanje pritiska. Prav zato ti pred letom razdelijo bonbone, s katerim uravnavaš pritisk v glavi in ne, kakor sem sprva mislil, zaradi dobrodošlice.
Prihod v Havano
Po dobri uri letenja smo ob 19.00 uri oz. ob 20.00 uri po kubanskem času, prispeli v Havano. Pogled z letala je bil kar malo grozljiv, saj je bila skoraj celotna Kuba v temi. Sem in tja se je videlo (predvsem v Havani) nekaj luči.
Po pristanku letala smo odšli čez mejno kontrolo, kjer pa sem moral policistko opozoriti, da mi potnega lista ni žigosala, saj bi mi lahko ameriški policisti, ko bi se vračal v ZDA, komplicirali. Očitno so na te prošnje Kubanci že navajeni, saj mi je policistka odgovorila, da potnega lista itak ni nameravala žigosati.
Po opravljeni kontroli smo odšli še po prtljago, kjer pa je bilo videti marsikaj. Po traku niso prihajali samo kovčki in potovalke, kakor je to običajno, ampak tudi klime, televizorji, dvd predvajalniki,.. Vse kar se na Kubi, do še pred kratkim, ni dalo kupiti ali pa so te stvari nenormalno drage.
Tako letalo, kot vsa ta tehnika mi je dalo slutiti, v kakšno državo sem prispel. In če sem pred potovanjem približno vedel kam potujem, so me vse te stvari vseeno kar malo presenetile.
Ko sem po dolgem času le dobil svojo prtljago in z njo odšel mimo carine, ki nas turistov sploh ni kontrolirala, je bila prva naslednja stvar menjava denarja.
Kateri način plačevanja izbrati?
Ko sem se pripravljal na to potovanje, sem ogromno časa posvetil iskanju informacij glede plačevanja na Kubi. Ker je bilo po raznih forumih veliko opozoril, da kreditnih kartic povsod ne jemljejo in da so vprašljivi tudi potovalni čeki, sem se odločil, da bom vse plačeval z gotovino. Zelo tvegana odločitev, glede na to, da so povsod tudi opozarjali, da je potrebno zelo paziti, da te kakšen, sicer prijazen Kubanec, ne okrade. Na srečo se to na celem potovanju ni zgodilo. Na podlagi vseh zbranih in tudi zelo različnih informacij, ki sem jih našel na internetu, sem se na koncu odločil, da s seboj vzamem evre, pa čeprav sem dolgo razmišljal, da bi s seboj vzel dolarje. Ugotovil sem, da sem se prav odločil. Če v menjalnici menjaš dolarje, ti namreč obračunajo še 10% provizijo, medtem ko ti tega pri menjavi evrov ne obračunajo. Torej, če že greste na Kubo, je trenutno najboljša valuta evro.
Kakorkoli že, vse evre sem takoj zamenjal v kubanske konvertibilne pesote (CUC). To je valuta, ki je pred leti zamenjala ameriški dolar in je namenjena turistom. Predvsem pa je CUC desetkrat vrednejši od njihove nacionalne valute (peso) s katerim operirajo domačini. Tujcem je namreč z njihovim pesom prepovedano plačevati in mi ga v menjalnici, kljub moledovanju, ni uspelo kupiti. Če bi mi to uspelo, bi marsikje ceneje prišel skozi, kot pa sem sicer. Cene za turiste so namreč vse v CUC-ih, kar pomeni, da so vse stvari za turiste 10 x dražje kot za domačine. Ker sem bil s fotoaparatom, kamero in prtljago ter najetim avtomobilom močno podoben tujcu, mi tudi kasneje CUC-ov ni uspelo zamenjate v nacionalne pesote. Kaj takega bi mi uspelo samo, če bi izgledal kot domačin. Pri meni je bilo to že, zaradi svetlejše polti od kubanske, nemogoče in zato se tudi trudil nisem kaj pretirano. Sem pač vse plačeval desetkrat dražje.
Povsod poskušajo zaslužiti
Po nakupu CUC-ov sva pot nadaljevala s taksijem do hotela Nacional de Kuba. Za prvih šest dni sva imela namreč rezervirane v hotelih, v nadaljevanju pa sva prenočevala v Casa particulares. Za vožnjo do hotela sva plačala 30 CUC, kar je približno 21 € in se pri tem naučila, da nikoli, ampak res nikoli, ne smeš pustiti, da ti nekdo dela uslugo, ker te na koncu to vedno stane. V tem primeru sva za taksi plačala 30 CUC, čeprav bi morala cena biti 25 CUC. Tako pa sva se pustila neki ženski, da nama je poklicala taksi in na ta način zaslužila 5 CUC. Ta denar ji je plačal taksist, ki pa je denar dobil povrnjen s tem, da nama je pač računal 30 CUC.
V hotel Nacional, ki je bil zgrajen leta 1930 in v katerem so prenočevali Ava Gardner, Winston Churchill, Ernest Hemingway in mnogi drugi, sva prišla ob 21.30 uri in se odločila, da si bova Havano ogledala naslednji dan.
O Havani torej naslednjič!
Sorodne teme:
- Potovanje po Kubi (2008) - 15. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 14. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 13. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 12. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 11. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 10. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 9. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 8. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 7. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 5. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 4. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 3. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 2. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 1. del
- Potovanje po Kubi (2008) - vrnitev v Slovenijo
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Trinidada
- Potovanje po Kubi (2008) - prvo javljanje iz Kube
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Miamija
- Odpovedi letov ogrozajo Kubo
- Potovanje po Kubi (2008) - predviden načrt potovanja
- Zaradi Kube sem zavrnil snemanje
- Potovanje po Kubi (2008) - kupovanje letalskih kart je pravi podvig
- Potovanje po Kubi (2008)
Saturday, June 21, 2008
Potovanje po Kubi (2008) - 5. del
Končno nadaljujem s pisanjem mojega potopisa po Kubi, saj je od zadnje objave preteklo že dobre tri tedne. Toda dejstvo je, da za pisanje enostavno ni dovolj časa. Tokrat sem si ga le vzel in sem napisal nekaj o Miamiju, ki je bila vmesna postaja na poti na Kubo, o kateri bom pisal naslednjič. Danes torej Miami.
Iz letališča sva se po široki avtocesti mimo downtowna in visokih stolpnic, odpeljala do Miami Beacha, podolgovatega otoka, ki je od Miamija ločen s številnimi mostovi. Iz taksija sva izstopila na Drexel aveniji, v predelu South beach, kjer sva imela za tri dni rezervirano prenočišče. Lokacija je bila fenomenalna, saj je bila glavna ulica Lincoln road, na kateri se odvija glavnina družabnega življenja na Mimi Beachu, takoj za vogalom. Na Lincoln roadu si namreč lahko privoščite dobro večerjo v eni izmed mnogih restavracij (veliko je sicer italijanskih), lahko popijete pijačo v enem izmed številnih barov ali pa si konec koncev kupite kakšno oblačilo. Izbire je namreč dovolj za vse okuse.
V Miamiju sva se na dan prihoda sprehodila po Lincoln roadu, preostali del mesta pa sva si ogledala v nedeljo in ponedeljek. Pravzaprav sva si ogledala samo pisane stavbe v predelu Art-deco, imenovanem po gradbenemu slogu stavb, ki so bile tukaj zgrajene med leti 1920 in 1950. Preostali čas pa sva izkoristila za kopanje v Atlantskem oceanu, saj drugega v Miamiju, razen nakupov in zabave, resnici na ljubo, ni za početi.
Sicer pa je mesto zelo zaznamovala bližina Karibov, predvsem Kube. Zaradi lege in bližine kubanskega otoka živi v Miamiju veliko priseljencev. Znotraj mesta Miami je zraslo mesto v malem − Little Havana (Mala Havana), ki leži na osmi ulici (8th Street ali Calle Ocho) in je kulturno ter administrativno središče kubanskih pribežnikov.
Nasploh pa bi lahko za celoten Miami rekli, da ni tipično ameriško mesto. Ko sem se sprehajal po mestu sem imel zelo mešane občutke. Miami je s svojimi stolpnicami in franšiznimi prodajalnami ter restavracijami hitre prehrane, tipično ameriško mesto. Ko to povežeš s tropskim podnebjem in številnimi palmami ter španskim jezikom, ki ga govori večina domačinov, pa je občutek zelo hecen. Kot bi celotno ameriško mesto preselil na nek tropski karibski otok.
Sorodne teme:
- Potovanje po Kubi (2008) - 15. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 14. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 13. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 12. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 11. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 10. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 9. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 8. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 7. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 6. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 4. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 3. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 2. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 1. del
- Potovanje po Kubi (2008) - vrnitev v Slovenijo
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Trinidada
- Potovanje po Kubi (2008) - prvo javljanje iz Kube
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Miamija
- Odpovedi letov ogrozajo Kubo
- Potovanje po Kubi (2008) - predviden načrt potovanja
- Zaradi Kube sem zavrnil snemanje
- Potovanje po Kubi (2008) - kupovanje letalskih kart je pravi podvig
- Potovanje po Kubi (2008)
Iz letališča sva se po široki avtocesti mimo downtowna in visokih stolpnic, odpeljala do Miami Beacha, podolgovatega otoka, ki je od Miamija ločen s številnimi mostovi. Iz taksija sva izstopila na Drexel aveniji, v predelu South beach, kjer sva imela za tri dni rezervirano prenočišče. Lokacija je bila fenomenalna, saj je bila glavna ulica Lincoln road, na kateri se odvija glavnina družabnega življenja na Mimi Beachu, takoj za vogalom. Na Lincoln roadu si namreč lahko privoščite dobro večerjo v eni izmed mnogih restavracij (veliko je sicer italijanskih), lahko popijete pijačo v enem izmed številnih barov ali pa si konec koncev kupite kakšno oblačilo. Izbire je namreč dovolj za vse okuse.
V Miamiju sva se na dan prihoda sprehodila po Lincoln roadu, preostali del mesta pa sva si ogledala v nedeljo in ponedeljek. Pravzaprav sva si ogledala samo pisane stavbe v predelu Art-deco, imenovanem po gradbenemu slogu stavb, ki so bile tukaj zgrajene med leti 1920 in 1950. Preostali čas pa sva izkoristila za kopanje v Atlantskem oceanu, saj drugega v Miamiju, razen nakupov in zabave, resnici na ljubo, ni za početi.
Sicer pa je mesto zelo zaznamovala bližina Karibov, predvsem Kube. Zaradi lege in bližine kubanskega otoka živi v Miamiju veliko priseljencev. Znotraj mesta Miami je zraslo mesto v malem − Little Havana (Mala Havana), ki leži na osmi ulici (8th Street ali Calle Ocho) in je kulturno ter administrativno središče kubanskih pribežnikov.
Nasploh pa bi lahko za celoten Miami rekli, da ni tipično ameriško mesto. Ko sem se sprehajal po mestu sem imel zelo mešane občutke. Miami je s svojimi stolpnicami in franšiznimi prodajalnami ter restavracijami hitre prehrane, tipično ameriško mesto. Ko to povežeš s tropskim podnebjem in številnimi palmami ter španskim jezikom, ki ga govori večina domačinov, pa je občutek zelo hecen. Kot bi celotno ameriško mesto preselil na nek tropski karibski otok.
Sorodne teme:
- Potovanje po Kubi (2008) - 15. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 14. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 13. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 12. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 11. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 10. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 9. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 8. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 7. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 6. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 4. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 3. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 2. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 1. del
- Potovanje po Kubi (2008) - vrnitev v Slovenijo
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Trinidada
- Potovanje po Kubi (2008) - prvo javljanje iz Kube
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Miamija
- Odpovedi letov ogrozajo Kubo
- Potovanje po Kubi (2008) - predviden načrt potovanja
- Zaradi Kube sem zavrnil snemanje
- Potovanje po Kubi (2008) - kupovanje letalskih kart je pravi podvig
- Potovanje po Kubi (2008)
Potovanje po Kubi (2008) - 5. del
Končno nadaljujem s pisanjem mojega potopisa po Kubi, saj je od zadnje objave preteklo že dobre tri tedne. Toda dejstvo je, da za pisanje enostavno ni dovolj časa. Tokrat sem si ga le vzel in sem napisal nekaj o Miamiju, ki je bila vmesna postaja na poti na Kubo, o kateri bom pisal naslednjič. Danes torej Miami.
Iz letališča sva se po široki avtocesti mimo downtowna in visokih stolpnic, odpeljala do Miami Beacha, podolgovatega otoka, ki je od Miamija ločen s številnimi mostovi. Iz taksija sva izstopila na Drexel aveniji, v predelu South beach, kjer sva imela za tri dni rezervirano prenočišče. Lokacija je bila fenomenalna, saj je bila glavna ulica Lincoln road, na kateri se odvija glavnina družabnega življenja na Mimi Beachu, takoj za vogalom. Na Lincoln roadu si namreč lahko privoščite dobro večerjo v eni izmed mnogih restavracij (veliko je sicer italijanskih), lahko popijete pijačo v enem izmed številnih barov ali pa si konec koncev kupite kakšno oblačilo. Izbire je namreč dovolj za vse okuse.
V Miamiju sva se na dan prihoda sprehodila po Lincoln roadu, preostali del mesta pa sva si ogledala v nedeljo in ponedeljek. Pravzaprav sva si ogledala samo pisane stavbe v predelu Art-deco, imenovanem po gradbenemu slogu stavb, ki so bile tukaj zgrajene med leti 1920 in 1950. Preostali čas pa sva izkoristila za kopanje v Atlantskem oceanu, saj drugega v Miamiju, razen nakupov in zabave, resnici na ljubo, ni za početi.
Sicer pa je mesto zelo zaznamovala bližina Karibov, predvsem Kube. Zaradi lege in bližine kubanskega otoka živi v Miamiju veliko priseljencev. Znotraj mesta Miami je zraslo mesto v malem − Little Havana (Mala Havana), ki leži na osmi ulici (8th Street ali Calle Ocho) in je kulturno ter administrativno središče kubanskih pribežnikov.
Nasploh pa bi lahko za celoten Miami rekli, da ni tipično ameriško mesto. Ko sem se sprehajal po mestu sem imel zelo mešane občutke. Miami je s svojimi stolpnicami in franšiznimi prodajalnami ter restavracijami hitre prehrane, tipično ameriško mesto. Ko to povežeš s tropskim podnebjem in številnimi palmami ter španskim jezikom, ki ga govori večina domačinov, pa je občutek zelo hecen. Kot bi celotno ameriško mesto preselil na nek tropski karibski otok.
Sorodne teme:
- Potovanje po Kubi (2008) - 15. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 14. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 13. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 12. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 11. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 10. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 9. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 8. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 7. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 6. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 4. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 3. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 2. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 1. del
- Potovanje po Kubi (2008) - vrnitev v Slovenijo
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Trinidada
- Potovanje po Kubi (2008) - prvo javljanje iz Kube
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Miamija
- Odpovedi letov ogrozajo Kubo
- Potovanje po Kubi (2008) - predviden načrt potovanja
- Zaradi Kube sem zavrnil snemanje
- Potovanje po Kubi (2008) - kupovanje letalskih kart je pravi podvig
- Potovanje po Kubi (2008)
Iz letališča sva se po široki avtocesti mimo downtowna in visokih stolpnic, odpeljala do Miami Beacha, podolgovatega otoka, ki je od Miamija ločen s številnimi mostovi. Iz taksija sva izstopila na Drexel aveniji, v predelu South beach, kjer sva imela za tri dni rezervirano prenočišče. Lokacija je bila fenomenalna, saj je bila glavna ulica Lincoln road, na kateri se odvija glavnina družabnega življenja na Mimi Beachu, takoj za vogalom. Na Lincoln roadu si namreč lahko privoščite dobro večerjo v eni izmed mnogih restavracij (veliko je sicer italijanskih), lahko popijete pijačo v enem izmed številnih barov ali pa si konec koncev kupite kakšno oblačilo. Izbire je namreč dovolj za vse okuse.
V Miamiju sva se na dan prihoda sprehodila po Lincoln roadu, preostali del mesta pa sva si ogledala v nedeljo in ponedeljek. Pravzaprav sva si ogledala samo pisane stavbe v predelu Art-deco, imenovanem po gradbenemu slogu stavb, ki so bile tukaj zgrajene med leti 1920 in 1950. Preostali čas pa sva izkoristila za kopanje v Atlantskem oceanu, saj drugega v Miamiju, razen nakupov in zabave, resnici na ljubo, ni za početi.
Sicer pa je mesto zelo zaznamovala bližina Karibov, predvsem Kube. Zaradi lege in bližine kubanskega otoka živi v Miamiju veliko priseljencev. Znotraj mesta Miami je zraslo mesto v malem − Little Havana (Mala Havana), ki leži na osmi ulici (8th Street ali Calle Ocho) in je kulturno ter administrativno središče kubanskih pribežnikov.
Nasploh pa bi lahko za celoten Miami rekli, da ni tipično ameriško mesto. Ko sem se sprehajal po mestu sem imel zelo mešane občutke. Miami je s svojimi stolpnicami in franšiznimi prodajalnami ter restavracijami hitre prehrane, tipično ameriško mesto. Ko to povežeš s tropskim podnebjem in številnimi palmami ter španskim jezikom, ki ga govori večina domačinov, pa je občutek zelo hecen. Kot bi celotno ameriško mesto preselil na nek tropski karibski otok.
Sorodne teme:
- Potovanje po Kubi (2008) - 15. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 14. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 13. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 12. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 11. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 10. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 9. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 8. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 7. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 6. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 4. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 3. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 2. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 1. del
- Potovanje po Kubi (2008) - vrnitev v Slovenijo
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Trinidada
- Potovanje po Kubi (2008) - prvo javljanje iz Kube
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Miamija
- Odpovedi letov ogrozajo Kubo
- Potovanje po Kubi (2008) - predviden načrt potovanja
- Zaradi Kube sem zavrnil snemanje
- Potovanje po Kubi (2008) - kupovanje letalskih kart je pravi podvig
- Potovanje po Kubi (2008)
Tuesday, June 17, 2008
Pa bo šel Viking v zaslužen pokoj
Lansko leto sem po šestih letih policijsko konjenico zapustil jaz, letos pa jo bo, po petnajstih letih, očitno zapustil tudi Viking, konj s katerim sem prebil zadnja tri oz. štiri leta v konjenici. Škoda, ker ga ne morem, zaradi pomanjkanja časa in prostora, kupiti jaz. Verjamem pa, da se mu bo tudi pri novem lastniku godilo dobro. Vso srečo Viking.
Foto: policija
Foto: policija
Pa bo šel Viking v zaslužen pokoj
Lansko leto sem po šestih letih policijsko konjenico zapustil jaz, letos pa jo bo, po petnajstih letih, očitno zapustil tudi Viking, konj s katerim sem prebil zadnja tri oz. štiri leta v konjenici. Škoda, ker ga ne morem, zaradi pomanjkanja časa in prostora, kupiti jaz. Verjamem pa, da se mu bo tudi pri novem lastniku godilo dobro. Vso srečo Viking.
Foto: policija
Foto: policija
Monday, June 16, 2008
Zakaj bomo lahko kupili samo polletne vinjete?
Men spet ni nič jasno. Hm. Zadnje čase se mi pa to res pogosto dogaja.
Tokrat se sprašujem, zakaj se je vlada odločila in letno vinjeto vezala na koledarsko leto, kar pomeni, da bo veljala od 1.januarja do 31. decembra in to ne glede na to kdaj jo boš kupil. Ali januarja ali pa celo maja. V vsakem primeru boš, če se boš odločil, da kupiš letno vinjeto npr. maja, plačal celoten znesek letne vinjete, čeprav se boš lahko z njo vozil samo do konca leta, torej sedem mesecev.
Zakaj so torej letne vinjete drugače tretirane kot polletne, ki bodo normalno veljale šest mesecev in to ne glede na to kdaj jih boš kupil? Z razliko od letnih vinjet, polletne namreč ne bodo vezane na koledarsko leto.
Glede na to, da se bo dalo letne vinjete kupiti šele 1. januarja 2009, bodo vsi vozniki, ki bodo vinjete potrebovali že okrog 1. julija, ko bo njihova uporaba obvezna, morali kupiti polletno vinjeto, ki pa je, glede na to, da se z njo lahko voziš samo pol leta, s 35 € neprimerno dražja kot letna vinjeta, za katero sicer plačaš 55 €. Ne more biti enostavno tak sistem kot v Avstriji, ki ne glede na to kdaj kupiš letno vinjeto, velja eno leto?
Le zakaj bi vlada sploh dala nam voznikom možnost nakupa letnih vinjet s 1. julijem? Po mojem mnenju ravno v tem grmu tiči zajec. Vlada oz. DARS želita pač s prodajo polletnih vinjet na hitro zaslužiti. Če bi npr. 100.000 voznikov 1. julija kupilo letno vinjeto za ceno 55 €, bi vozniki za vinjete do 1. julija 2009 zapravili 5.500.000 €.
Pa sedaj? 100.000 voznikov bo 1. julija zapravilo za polletno vinjeto 3.500.000 € in 1. januarja 2009 za letno vinjeto še 5.500.000 €. Skupaj bodo torej do 1. julija 2009 za vinjete zapravili 9.000.000 € oz. 3.500.000 € več kot v zgornjem primeru.
Mislim da je vsak nadaljni komentar odveč.
Sorodne teme:
- Kdaj bo prišlo do uskaditve kilometrine s ceno bencina?
- Zaradi vinjet že ne bom volil SDS
- Bi morali uvedbo vinjet preprečiti z referendumom?
- V Sloveniji bi morali cestnine ukiniti
Tokrat se sprašujem, zakaj se je vlada odločila in letno vinjeto vezala na koledarsko leto, kar pomeni, da bo veljala od 1.januarja do 31. decembra in to ne glede na to kdaj jo boš kupil. Ali januarja ali pa celo maja. V vsakem primeru boš, če se boš odločil, da kupiš letno vinjeto npr. maja, plačal celoten znesek letne vinjete, čeprav se boš lahko z njo vozil samo do konca leta, torej sedem mesecev.
Zakaj so torej letne vinjete drugače tretirane kot polletne, ki bodo normalno veljale šest mesecev in to ne glede na to kdaj jih boš kupil? Z razliko od letnih vinjet, polletne namreč ne bodo vezane na koledarsko leto.
Glede na to, da se bo dalo letne vinjete kupiti šele 1. januarja 2009, bodo vsi vozniki, ki bodo vinjete potrebovali že okrog 1. julija, ko bo njihova uporaba obvezna, morali kupiti polletno vinjeto, ki pa je, glede na to, da se z njo lahko voziš samo pol leta, s 35 € neprimerno dražja kot letna vinjeta, za katero sicer plačaš 55 €. Ne more biti enostavno tak sistem kot v Avstriji, ki ne glede na to kdaj kupiš letno vinjeto, velja eno leto?
Le zakaj bi vlada sploh dala nam voznikom možnost nakupa letnih vinjet s 1. julijem? Po mojem mnenju ravno v tem grmu tiči zajec. Vlada oz. DARS želita pač s prodajo polletnih vinjet na hitro zaslužiti. Če bi npr. 100.000 voznikov 1. julija kupilo letno vinjeto za ceno 55 €, bi vozniki za vinjete do 1. julija 2009 zapravili 5.500.000 €.
Pa sedaj? 100.000 voznikov bo 1. julija zapravilo za polletno vinjeto 3.500.000 € in 1. januarja 2009 za letno vinjeto še 5.500.000 €. Skupaj bodo torej do 1. julija 2009 za vinjete zapravili 9.000.000 € oz. 3.500.000 € več kot v zgornjem primeru.
Mislim da je vsak nadaljni komentar odveč.
Sorodne teme:
- Kdaj bo prišlo do uskaditve kilometrine s ceno bencina?
- Zaradi vinjet že ne bom volil SDS
- Bi morali uvedbo vinjet preprečiti z referendumom?
- V Sloveniji bi morali cestnine ukiniti
Zakaj bomo lahko kupili samo polletne vinjete?
Men spet ni nič jasno. Hm. Zadnje čase se mi pa to res pogosto dogaja.
Tokrat se sprašujem, zakaj se je vlada odločila in letno vinjeto vezala na koledarsko leto, kar pomeni, da bo veljala od 1.januarja do 31. decembra in to ne glede na to kdaj jo boš kupil. Ali januarja ali pa celo maja. V vsakem primeru boš, če se boš odločil, da kupiš letno vinjeto npr. maja, plačal celoten znesek letne vinjete, čeprav se boš lahko z njo vozil samo do konca leta, torej sedem mesecev.
Zakaj so torej letne vinjete drugače tretirane kot polletne, ki bodo normalno veljale šest mesecev in to ne glede na to kdaj jih boš kupil? Z razliko od letnih vinjet, polletne namreč ne bodo vezane na koledarsko leto.
Glede na to, da se bo dalo letne vinjete kupiti šele 1. januarja 2009, bodo vsi vozniki, ki bodo vinjete potrebovali že okrog 1. julija, ko bo njihova uporaba obvezna, morali kupiti polletno vinjeto, ki pa je, glede na to, da se z njo lahko voziš samo pol leta, s 35 € neprimerno dražja kot letna vinjeta, za katero sicer plačaš 55 €. Ne more biti enostavno tak sistem kot v Avstriji, ki ne glede na to kdaj kupiš letno vinjeto, velja eno leto?
Le zakaj bi vlada sploh dala nam voznikom možnost nakupa letnih vinjet s 1. julijem? Po mojem mnenju ravno v tem grmu tiči zajec. Vlada oz. DARS želita pač s prodajo polletnih vinjet na hitro zaslužiti. Če bi npr. 100.000 voznikov 1. julija kupilo letno vinjeto za ceno 55 €, bi vozniki za vinjete do 1. julija 2009 zapravili 5.500.000 €.
Pa sedaj? 100.000 voznikov bo 1. julija zapravilo za polletno vinjeto 3.500.000 € in 1. januarja 2009 za letno vinjeto še 5.500.000 €. Skupaj bodo torej do 1. julija 2009 za vinjete zapravili 9.000.000 € oz. 3.500.000 € več kot v zgornjem primeru.
Mislim da je vsak nadaljni komentar odveč.
Sorodne teme:
- Kdaj bo prišlo do uskaditve kilometrine s ceno bencina?
- Zaradi vinjet že ne bom volil SDS
- Bi morali uvedbo vinjet preprečiti z referendumom?
- V Sloveniji bi morali cestnine ukiniti
Tokrat se sprašujem, zakaj se je vlada odločila in letno vinjeto vezala na koledarsko leto, kar pomeni, da bo veljala od 1.januarja do 31. decembra in to ne glede na to kdaj jo boš kupil. Ali januarja ali pa celo maja. V vsakem primeru boš, če se boš odločil, da kupiš letno vinjeto npr. maja, plačal celoten znesek letne vinjete, čeprav se boš lahko z njo vozil samo do konca leta, torej sedem mesecev.
Zakaj so torej letne vinjete drugače tretirane kot polletne, ki bodo normalno veljale šest mesecev in to ne glede na to kdaj jih boš kupil? Z razliko od letnih vinjet, polletne namreč ne bodo vezane na koledarsko leto.
Glede na to, da se bo dalo letne vinjete kupiti šele 1. januarja 2009, bodo vsi vozniki, ki bodo vinjete potrebovali že okrog 1. julija, ko bo njihova uporaba obvezna, morali kupiti polletno vinjeto, ki pa je, glede na to, da se z njo lahko voziš samo pol leta, s 35 € neprimerno dražja kot letna vinjeta, za katero sicer plačaš 55 €. Ne more biti enostavno tak sistem kot v Avstriji, ki ne glede na to kdaj kupiš letno vinjeto, velja eno leto?
Le zakaj bi vlada sploh dala nam voznikom možnost nakupa letnih vinjet s 1. julijem? Po mojem mnenju ravno v tem grmu tiči zajec. Vlada oz. DARS želita pač s prodajo polletnih vinjet na hitro zaslužiti. Če bi npr. 100.000 voznikov 1. julija kupilo letno vinjeto za ceno 55 €, bi vozniki za vinjete do 1. julija 2009 zapravili 5.500.000 €.
Pa sedaj? 100.000 voznikov bo 1. julija zapravilo za polletno vinjeto 3.500.000 € in 1. januarja 2009 za letno vinjeto še 5.500.000 €. Skupaj bodo torej do 1. julija 2009 za vinjete zapravili 9.000.000 € oz. 3.500.000 € več kot v zgornjem primeru.
Mislim da je vsak nadaljni komentar odveč.
Sorodne teme:
- Kdaj bo prišlo do uskaditve kilometrine s ceno bencina?
- Zaradi vinjet že ne bom volil SDS
- Bi morali uvedbo vinjet preprečiti z referendumom?
- V Sloveniji bi morali cestnine ukiniti
Tuesday, June 10, 2008
Monday, June 9, 2008
Saturday, June 7, 2008
Hrvati so še kr prijazni
Včeraj se mi je na cesti zgodila manjša neprijetnost, ki pa se je končala s srečnim koncem. Bil sem na službeni poti v Beogradu in ko sem se zvečer vračal iz Beograda nazaj v Slovenijo, mi je približno 38 kilometrov pred Zagrebom, zaradi porabe vsega bencina, ugasnil avto. Ne sprašujte me kako se je to zgodilo, ker še sam ne vem. Se je pač zgodilo. Jebi ga.
Vendar pa preden sem to ugotovil, je preteklo kar nekaj časa. Ponavadi je tako, da ko se prižge lučka za bencin, lahko narediš še vsaj 50 kilometrov. No, jaz sem jih naredil 18 in potem se je avto ustavil. Prav zaradi tega sploh nisem pomislil, da bi bil razlog za ustavitev vozila bencin, ampak kakšna druga napaka.
Seveda sem vseeno najprej hotel preveriti, da ni mogoče kriv bencin. No, na "srečo" sta se kmalu po drugi strani avtoceste pripeljala cestarja in ko sta preplezala odbojno ograjo, ki je ločevala pasove na avtocesti, sta me vprašala, če je kaj narobe. Pa sem jima rekel, da mi je verjetno zmanjkalo bencina, nakar mi je eden od njiju rekel, da naj malo počakam. Pa sem počakal v upanju, da mi bosta pripeljala kantico bencina. Pa čakam 10 minut, pa še nadaljnji 10 minut in še nadaljnjih 10 minut. In ker po 30 minutah še vedno nista prišla do mene, sem začel z ustavljanjem vozil z namenom, da bi se me kateri od voznikov usmilil in odpeljal na najbližjo črpalko. Baterije nisem imel, odsevnega jopiča tudi ne, tako da sem vozila ustavljal kar z mobitelom, kolikor je pač oddajal svetlobe. Vse skupaj je bilo neuspešno. No in ko to počnem približno pet minut, se do mene pripeljeta cestarja in mi rečeta, da so ju obvestili, da je neko vozilo zapeljalo v graben. Takega sprenevedanja pa še ne. Šlo je namreč za ista cestarja, ki sta me že pred 35 minutami spraševala, če je kaj narobe. Pa ne samo to. Tudi bencina mi nista pripeljala. Pa sem jima rekel, da smo se že videli in šele nato sta priznala: "Ja pa res".
Še sedaj ne vem, zakaj je do tega prišlo. Ali mi nista pomagala, ker sem bil Slovenec, kar ob takih medsosedskih odnosih ne bi bilo nič nenavadno ali pa smo se narobe zastopili. Kakorkoli že. Tokrat sem ju prosil, če se lahko usedem v njun avto, da me odpeljeta do bencinske črpalke. Proti nista imela nič, zato sem se takoj usedel v avto in skupaj smo se odpeljali do 10 kilometrov oddaljene črpalke. In ko smo prišli nazaj, sta mi prav prijazno tudi natočila v vozilo gorivo.
In avto? Hja, je vžgal. Torej sem šele tukaj ugotovil, da mi je res zmanjkalo bencina. Na srečo torej ni bilo z avtom nič narobe. Že ta stvar mi je vzela cele dve uri. Kaj bi šele bilo, da bi moral klicati avtovleko...
Tako pa sem se samo še odpeljal proti najbližji črpalki in do konca natočil gorivo ter obema delavcema v zahvalo plačal dve pivi.
Vendar pa preden sem to ugotovil, je preteklo kar nekaj časa. Ponavadi je tako, da ko se prižge lučka za bencin, lahko narediš še vsaj 50 kilometrov. No, jaz sem jih naredil 18 in potem se je avto ustavil. Prav zaradi tega sploh nisem pomislil, da bi bil razlog za ustavitev vozila bencin, ampak kakšna druga napaka.
Seveda sem vseeno najprej hotel preveriti, da ni mogoče kriv bencin. No, na "srečo" sta se kmalu po drugi strani avtoceste pripeljala cestarja in ko sta preplezala odbojno ograjo, ki je ločevala pasove na avtocesti, sta me vprašala, če je kaj narobe. Pa sem jima rekel, da mi je verjetno zmanjkalo bencina, nakar mi je eden od njiju rekel, da naj malo počakam. Pa sem počakal v upanju, da mi bosta pripeljala kantico bencina. Pa čakam 10 minut, pa še nadaljnji 10 minut in še nadaljnjih 10 minut. In ker po 30 minutah še vedno nista prišla do mene, sem začel z ustavljanjem vozil z namenom, da bi se me kateri od voznikov usmilil in odpeljal na najbližjo črpalko. Baterije nisem imel, odsevnega jopiča tudi ne, tako da sem vozila ustavljal kar z mobitelom, kolikor je pač oddajal svetlobe. Vse skupaj je bilo neuspešno. No in ko to počnem približno pet minut, se do mene pripeljeta cestarja in mi rečeta, da so ju obvestili, da je neko vozilo zapeljalo v graben. Takega sprenevedanja pa še ne. Šlo je namreč za ista cestarja, ki sta me že pred 35 minutami spraševala, če je kaj narobe. Pa ne samo to. Tudi bencina mi nista pripeljala. Pa sem jima rekel, da smo se že videli in šele nato sta priznala: "Ja pa res".
Še sedaj ne vem, zakaj je do tega prišlo. Ali mi nista pomagala, ker sem bil Slovenec, kar ob takih medsosedskih odnosih ne bi bilo nič nenavadno ali pa smo se narobe zastopili. Kakorkoli že. Tokrat sem ju prosil, če se lahko usedem v njun avto, da me odpeljeta do bencinske črpalke. Proti nista imela nič, zato sem se takoj usedel v avto in skupaj smo se odpeljali do 10 kilometrov oddaljene črpalke. In ko smo prišli nazaj, sta mi prav prijazno tudi natočila v vozilo gorivo.
In avto? Hja, je vžgal. Torej sem šele tukaj ugotovil, da mi je res zmanjkalo bencina. Na srečo torej ni bilo z avtom nič narobe. Že ta stvar mi je vzela cele dve uri. Kaj bi šele bilo, da bi moral klicati avtovleko...
Tako pa sem se samo še odpeljal proti najbližji črpalki in do konca natočil gorivo ter obema delavcema v zahvalo plačal dve pivi.
Hrvati so še kr prijazni
Včeraj se mi je na cesti zgodila manjša neprijetnost, ki pa se je končala s srečnim koncem. Bil sem na službeni poti v Beogradu in ko sem se zvečer vračal iz Beograda nazaj v Slovenijo, mi je približno 38 kilometrov pred Zagrebom, zaradi porabe vsega bencina, ugasnil avto. Ne sprašujte me kako se je to zgodilo, ker še sam ne vem. Se je pač zgodilo. Jebi ga.
Vendar pa preden sem to ugotovil, je preteklo kar nekaj časa. Ponavadi je tako, da ko se prižge lučka za bencin, lahko narediš še vsaj 50 kilometrov. No, jaz sem jih naredil 18 in potem se je avto ustavil. Prav zaradi tega sploh nisem pomislil, da bi bil razlog za ustavitev vozila bencin, ampak kakšna druga napaka.
Seveda sem vseeno najprej hotel preveriti, da ni mogoče kriv bencin. No, na "srečo" sta se kmalu po drugi strani avtoceste pripeljala cestarja in ko sta preplezala odbojno ograjo, ki je ločevala pasove na avtocesti, sta me vprašala, če je kaj narobe. Pa sem jima rekel, da mi je verjetno zmanjkalo bencina, nakar mi je eden od njiju rekel, da naj malo počakam. Pa sem počakal v upanju, da mi bosta pripeljala kantico bencina. Pa čakam 10 minut, pa še nadaljnji 10 minut in še nadaljnjih 10 minut. In ker po 30 minutah še vedno nista prišla do mene, sem začel z ustavljanjem vozil z namenom, da bi se me kateri od voznikov usmilil in odpeljal na najbližjo črpalko. Baterije nisem imel, odsevnega jopiča tudi ne, tako da sem vozila ustavljal kar z mobitelom, kolikor je pač oddajal svetlobe. Vse skupaj je bilo neuspešno. No in ko to počnem približno pet minut, se do mene pripeljeta cestarja in mi rečeta, da so ju obvestili, da je neko vozilo zapeljalo v graben. Takega sprenevedanja pa še ne. Šlo je namreč za ista cestarja, ki sta me že pred 35 minutami spraševala, če je kaj narobe. Pa ne samo to. Tudi bencina mi nista pripeljala. Pa sem jima rekel, da smo se že videli in šele nato sta priznala: "Ja pa res".
Še sedaj ne vem, zakaj je do tega prišlo. Ali mi nista pomagala, ker sem bil Slovenec, kar ob takih medsosedskih odnosih ne bi bilo nič nenavadno ali pa smo se narobe zastopili. Kakorkoli že. Tokrat sem ju prosil, če se lahko usedem v njun avto, da me odpeljeta do bencinske črpalke. Proti nista imela nič, zato sem se takoj usedel v avto in skupaj smo se odpeljali do 10 kilometrov oddaljene črpalke. In ko smo prišli nazaj, sta mi prav prijazno tudi natočila v vozilo gorivo.
In avto? Hja, je vžgal. Torej sem šele tukaj ugotovil, da mi je res zmanjkalo bencina. Na srečo torej ni bilo z avtom nič narobe. Že ta stvar mi je vzela cele dve uri. Kaj bi šele bilo, da bi moral klicati avtovleko...
Tako pa sem se samo še odpeljal proti najbližji črpalki in do konca natočil gorivo ter obema delavcema v zahvalo plačal dve pivi.
Vendar pa preden sem to ugotovil, je preteklo kar nekaj časa. Ponavadi je tako, da ko se prižge lučka za bencin, lahko narediš še vsaj 50 kilometrov. No, jaz sem jih naredil 18 in potem se je avto ustavil. Prav zaradi tega sploh nisem pomislil, da bi bil razlog za ustavitev vozila bencin, ampak kakšna druga napaka.
Seveda sem vseeno najprej hotel preveriti, da ni mogoče kriv bencin. No, na "srečo" sta se kmalu po drugi strani avtoceste pripeljala cestarja in ko sta preplezala odbojno ograjo, ki je ločevala pasove na avtocesti, sta me vprašala, če je kaj narobe. Pa sem jima rekel, da mi je verjetno zmanjkalo bencina, nakar mi je eden od njiju rekel, da naj malo počakam. Pa sem počakal v upanju, da mi bosta pripeljala kantico bencina. Pa čakam 10 minut, pa še nadaljnji 10 minut in še nadaljnjih 10 minut. In ker po 30 minutah še vedno nista prišla do mene, sem začel z ustavljanjem vozil z namenom, da bi se me kateri od voznikov usmilil in odpeljal na najbližjo črpalko. Baterije nisem imel, odsevnega jopiča tudi ne, tako da sem vozila ustavljal kar z mobitelom, kolikor je pač oddajal svetlobe. Vse skupaj je bilo neuspešno. No in ko to počnem približno pet minut, se do mene pripeljeta cestarja in mi rečeta, da so ju obvestili, da je neko vozilo zapeljalo v graben. Takega sprenevedanja pa še ne. Šlo je namreč za ista cestarja, ki sta me že pred 35 minutami spraševala, če je kaj narobe. Pa ne samo to. Tudi bencina mi nista pripeljala. Pa sem jima rekel, da smo se že videli in šele nato sta priznala: "Ja pa res".
Še sedaj ne vem, zakaj je do tega prišlo. Ali mi nista pomagala, ker sem bil Slovenec, kar ob takih medsosedskih odnosih ne bi bilo nič nenavadno ali pa smo se narobe zastopili. Kakorkoli že. Tokrat sem ju prosil, če se lahko usedem v njun avto, da me odpeljeta do bencinske črpalke. Proti nista imela nič, zato sem se takoj usedel v avto in skupaj smo se odpeljali do 10 kilometrov oddaljene črpalke. In ko smo prišli nazaj, sta mi prav prijazno tudi natočila v vozilo gorivo.
In avto? Hja, je vžgal. Torej sem šele tukaj ugotovil, da mi je res zmanjkalo bencina. Na srečo torej ni bilo z avtom nič narobe. Že ta stvar mi je vzela cele dve uri. Kaj bi šele bilo, da bi moral klicati avtovleko...
Tako pa sem se samo še odpeljal proti najbližji črpalki in do konca natočil gorivo ter obema delavcema v zahvalo plačal dve pivi.
Kaj imajo skupnega Bush, traktorji in nogomet?
To, da mi gredo v zadnjih dneh vsi pošteno na živce. Prvi mi gre na živce zato, ker zaradi njega ne bo mogoče parkirati ob skoraj vseh cestah v središču Ljubljane in to kljub temu, da naj Ljubljane sploh ne bi obiskal, ampak naj bi se zadrževal samo na Brdu. Zakaj potemtakem tak prometni režim? Drugi mi gredo na živce zato, ker se ne umaknejo s cest, ko se za njimi nabere kolona vozil, čeprav morajo to storiti po Zakonu o varnosti cestnega prometa. No in tretji je na vrsti nogomet, o katerem so vsi govorili že nekaj dni pred Evropskim prvenstvom in to kljub temu, da se je to začelo šele danes. Kaj šele bo. Najbolj pomembna postranska stvar na svetu. Pfh. Pa kaj še.
Subscribe to:
Posts (Atom)