Po dooolgem času nadaljujem z mojim potopisom potovanja po Kubi. Se opravičujem vsem, ki ste morali dolgo čakati in obljubljam, da bom poskušal zadnji del potopisa objaviti še ta mesec.
Pinar del Rio
Na dan boja proti okupatorju, 27. aprila sva ob 9.30 uri iz Soroe odšla naprej proti zahodu oz. Pinar del Riu, ki naj bi bilo, po besedah Lonely Planeta najbolj nevarno kubansko mesto, v katerem je potrebno biti še posebej previden. Baje se ti lahko zgodi, da se ti nekdo postavi pred avto in ti začne nekaj mahati, češ nekaj je narobe s tvojim avtom… in če mu verjameš in izstopiš iz vozila, da bi pogledal kaj je narobe, se ti lahko zgodi, da te v tistem trenutku oropajo.
Soroa - Pinar del Rio
Avtocesta je bila presenetljivo dobra, tako da sva prišla že po eni uri vožnje oz. prevoženih 97 kilometrih. Poiskala sva najbolj znano tovarno cigar na otoku, ki je sicer tudi najbolj skomercializirana, vendar pa je bila ta, na najino žalost, zaradi prenove zaprta. Vsi najini cilji glede ogleda tovarne cigar so bili namreč usmerjeni prav v to tovarno, vendar pa sva ostala praznih rok. Še kako se nama je kolcalo, da si nisva tovarne gledala že v Havani ali Santa Clari. No, saj oropali naju niso.
Vinales
Prečudovita dolina Vinales je prepredena s kraškimi jamami, podzemnimi rekami in plantažami tobaka. Ko sva našla Caso in se dogovorila za ceno, nama je lastnica prijazno svetovala oz. pripravila načrt kaj vse si morava v dveh dneh, kolikor časa naj bi ostala v Vinalesu, ogledati.
Pinar del Rio - Vinales
Odločila sva se, da si greva ogledati dve podzemni jami. Kako se imenujeta se sicer ne spomnim, spomnim pa se, da so nam dali za prvo jamo, ki ni tako turistično oblegana, naglavne svetilke in čelado. Mimogrede. Tukaj prav vsi poznajo Postojnsko jamo. Druga jama, ki sva jo obiskala pa je bolj skomercializirana, saj je opremljena z lučmi, po njej pa se pelješ tudi z motornim čolnom.
Poleg ogleda jam sva za en dan odšla tudi na 5 urno jahanje po dolini, ki pa je bil res pravi užitek. Vmes smo se dvakrat ustavili in si prvič ogledali še eno podzemno jamo z reko, v katero se nekateri tudi skočili, drugič pa smo se ustavili pri nekem kmetu, ki nam je pokazal kako se zvija tobak in stiska sladkorni trs. Sladkornega trsa ima Kuba ogromno, vendar pa sladkorja za Kubance ostane zelo malo, saj gre večino sladkorja v izvoz. Kmet nam je pripravil še odličen kokos, v katerega je natočil še malo kubanskega ruma.
Več kot besede pa itak povedo fotografije, ki si jih lahko ogledate spodaj.
Sorodne teme:
- Potovanje po Kubi (2008) - 15. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 14. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 12. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 11. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 10. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 9. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 8. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 7. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 6. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 5. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 4. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 3. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 2. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 1. del
- Potovanje po Kubi (2008) - vrnitev v Slovenijo
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Trinidada
- Potovanje po Kubi (2008) - prvo javljanje iz Kube
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Miamija
- Odpovedi letov ogrozajo Kubo
- Potovanje po Kubi (2008) - predviden načrt potovanja
- Zaradi Kube sem zavrnil snemanje
- Potovanje po Kubi (2008) - kupovanje letalskih kart je pravi podvig
- Potovanje po Kubi (2008)
