Templje so gradili, ker so verjeli v posmrtno življenje. Tempelj se je vedno začel s Pilonom – to so nekakšna vrata v tempelj in so hkrati tudi meja svetišča. Pred templjem praviloma stojita dva obeliska, ki predstavljata usmerjenost proti nebu (silnici konic sta usmerjeni proti nebu in ponazarjata povezanost z božanstvi). Za pilonom je ( samo v Karnaku ), vsak naslednji tempelj manjši in je znotraj tistega večjega, predhodnega. Tako da je zadnji tempelj čisto majhen in to je nekakšen sveti prostor. Pri tem se tla dvigujejo proti stropu, ki predstavlja nebo, strop pa se niža proti tlom, ki predstavljajo zemljo. Oboje pa se na koncu združi na Obzorju oz. v svetem prostoru.
Templje so gradili tako, da so z višanjem zidu nanašali blaten nasip, ker niso poznali gradbenih odrov in žerjavov. Ko je bil Pilon dograjen, je bil blaten nasip do vrha, nakar so blato odstranili in sproti rezbarili slike in hieroglife. Pobarvani so bili tudi kipi, vendar se barva na kipih in templjih do danes večinoma ni ohranila. Prav tako se niso ohranili nekateri stebri, zaradi česar so le-ti obnovljeni.
Sorodne teme:
- Egipt 2003 - 1. del
No comments:
Post a Comment