Danes nadaljujem z mojim potopisom potovanja po Indiji,kjer smo prve dni preživeli v prestolnici New Delhi.
Četrtek,
18.12.2014
Ob 11.30 uri smo vzleteli iz letališča Ljubljana in po dobrih
dveh urah pristali v Istanbulu. Uro smo seveda premaknili za eno uro naprej. Ker
smo bili vsi uporabniki kartice Diners, smo poiskali letališki lounge »Diners«,
v katerega imajo lastniki njihove kartice brezplačni vstop. Ker je bil lounge
kao zaprt, smo odšli nekaj pojest v restavracijo The greenport. Sam sem naročil
jed, ki je bila sestavljena iz čevapčičev, fižola, pečene paprike, sira itd.
Hrana je bila dobra, vendar dokaj draga. Skupaj z velikim turškim pivom Efes
Pilsen (7 dcl) sem dal 18€, pri čemer je samo pivo stalo 7€. Vsekakor bi se
bolj splačalo plačati 20€ za vstop v lounge, v kolikor bi bil ta odprt in imeti
s tem neomejeno količino hrane in pijače, udobne fotelje in brezplačen wi-fi.
Tudi povsod drugod na letališču so cene visoke. Dve kepici turškega sladoleda
6€, turška kava 3€ in pica 10€.
Ob 19.00 uri smo se začeli vkrcavati za let v New Delhi in
odleteli ob 20.30 uri, torej pol ure kasneje, kot pa je bilo predvideno. Kljub
temu smo v Delhi prispeli ob predvideni uri, torej ob 5.20 uri zjutraj po
indijskem času (uro smo premaknili za 4 ure in pol naprej).
Ob tem bi rad zelo na kratko pokomentiral kabinsko osebje
Turkish airlines, ki je bilo zelo neorganizirano. Najbolj me je zmotilo to, da
predenj smo začeli pristajati v Delhiju, niso preverili, če smo potniki pripeti
s pasom in če so naslonjala stolov dvignjena. Tako se je zgodilo, da je bila
punčka pred menoj odpeta, medtem ko je imela naslonjalo spuščeno dol. Sam sem
potem vzel stvari v svoje roke in punčko, ki se je zvirala na stolu, na to
opozoril. Ja, Turki se ne morejo primerjati s Katarci. :)
Petek, 19.12.2014
Prihod v New Delhi
Ob 6.25 uri smo že sedeli v taksiju, ki nas je v 20 km
oddaljeni Delhi zapeljal za 450 indijskih rupij. Zanimivo je bilo, da so vsi
avtomobili imeli, zaradi megle, vklopljene vse štiri smerne kazalce. Ob 7.10
uri smo prispeli v hotel in kljub temu, da je bila hotelska prijava predvidena
za 12.00 uro, smo lahko šli v sobe že takoj, poleg tega pa tudi na zajtrk.
Seveda ob doplačilu. V Indiji nobena stvar ni zastonj in to priznavajo celo
sami Indijci. Po zajtrku smo se odpravili spat za dve uri, saj smo bili od poti
zelo utrujeni in nato ob 11.00 uri odšli ven. Ogledali smo si Red Fort in Jama
Masjid ter Old Delhi bazaars.
New
Delhi je glavno mesto Indije. S skupno
površino 42,7 km2 leži znotraj metropole Delhi. Tu imata svoj sedež
indijska vlada in vlada nacionalnega glavnega teritorija Delhija. Mesto je
zgrajeno po načrtu Edwina Lutyensa, nekdanjega vodilnega arhitekta Združenega
kraljestva. New Delhi je znan po svojih širokih bulvarjih, kjer so doma mnoge
nacionalne ustanove in znamenitosti. Do leta 1911, v času Britanske Indije je
bilo glavno mesto Indije Kalkuta. Delhi je bil politično in finančno središče
več kraljestev antične in srednjeveške Indije, od katerih je najpomembnejše
Mughal. V začetku 20. stoletja so predlagali britanski administraciji, da bi
prestavili prestolnico iz Kalkute v Delhi. Kalkuta leži na vzhodni obali
Indijskega polotoka, Delhi pa na severu Indije. Vlada Britanske Indije je
menila, da bi bilo lažje upravljati Indijo iz Delhija kot iz Kalkute. Angleški
kralj Jurij V., tedaj tudi indijski cesar, se je odločil prestaviti prestolnico
Britanske Indije v Delhi. New
Delhi je začel nastajati južno od Starega mesta (Delhija), ki ga je zgradil
mogulski cesar Šah Jahan.
Ves čas so nas mimoidoči Indijci opozarjali, da po poti,
kjer smo hodili, ni varno hoditi, vendar se za njihova opozorila nismo zmenili.
Če bi se, bi nas hitro odpeljali po kakšni svoji poti in do svojih prijateljev
prodajalcev. Zanimivo pa je, da nikjer nismo videli otrok, ki bi prosjačili za
denar. To smo doživeli šele naslednji dan, predvsem na cestnih križiščih. Smo
si pa še isti dan kljub utrujenosti in v lepem sončnem vremenu, ogledali
slovito rdečo trdnjavo Red fort (250 ind.rupij) in največjo mošejo v Indiji,
Jama Masjid.
Red Fort in Jama Masjid
Red Fort so začeli graditi leta 1638 in jo zgradili leta
1648. Rezidenca cesarja Mughala je bila skoraj
200 let in sicer do leta 1857. Ta slavna rdeča trdnjava zgrajena iz rdečega
peščenjaka in z 18 km dolgim obzidjem se nahaja v središču New Delhija in hrani
številne muzeje. Palača je bila sicer načrtovana v skladu s tedanjo islamsko
arhitekturo, vendar pa vsak paviljon vsebuje arhitekturne elemente, ki odražajo
Timuridsko in perzijsko tradicijo. Ves kompleks sestavljajo privatne dvorane za
sprejem gostov, apartmaje, mošeje, vrtove itd. V svoji zgodovini je bila
napadena dvakrat in sicer leta 1739,ko jo je napadel perzijski car Nadir Shah
in leta 1857, ko so jo napadli britanski vojaki v vojni za neodvisnost.
Nasproti rdeče trdnjave, od koder je bil prelep razgled na
Taj Mahal, ki smo si ga naslednji dan pogledali od bližje (žal v megli), pa smo
si pogledali še največjo mošejo v Indiji, Jama Masjid. Pred vstopom smo se
seveda morali sezuti, pa čeprav so bila tla dokaj hladna. Zgrajena je bila leta 1696 po nalogu carja
Shahjahana, gradilo pa ga je 5.000 delavcev. Velikost mošeje je 65 x 35 metrov,
sprejme pa 25.000 vernikov. Mošeja ima tri vhode, tri kupole in dva minareta.
Gre za kombinacijo hindujske in islamske arhitekture.
Sobota, 20.12.2014
Ob 11.15 uri smo se z najetim avtom in voznikom (1800 indijskih
rupij) odpeljali do Qutub Minar (vstopnina 250 indijskih rupij) in si ga
ogledali v eni uri. Več časa dejansko ne potrebujete. Pred tem smo se sicer za
pet minut ustavili pri vladni palači in jo poslikali. Arheološkega parka
Mehrauli, ki naj bi bil desetkrat večji, si kljub našemu načrtu nismo ogledali.
Ob 13.30 smo se odpravili naprej do uro oddaljenega Lotus templa in si ga pogledali še v krajšem
času in sicer v tridesetih minutah. Ob 15.00 uri smo pot nadaljevali do
Humayun's tomb (250 indijskih rupij), prišli pol ure kasneje, za ogled pa
potrebovali eno uro. Za konec smo si
ogledali še bližnje svetišče Hazra
nizam-ud-din dargah, svetišče sufijskega svetnika. Vstop je bil prost, toda kaj
ko te prodajalci pred svetiščem praktično prisilijo, da kupiš kapico, ki jo
moraš na koncu vrniti in potem še vrtnice in neko pregrinjalo, kar položiš na
grob svetnika. Pred vstopom si se moral seveda tudi sezuti, kar praktično velja
za vsako svetišče ali mošejo.
Za tem smo si ogledali še vrata Indije, ki je
spomenik indijskim vojakom padlim v 1. svetovni vojni in se nato ob 17.50 uri
vrnili domov ter za ta dan končali z ogledi. Kogar zanima malce več podrobnosti
glede kulturnih spomenikov, ki smo si jih ogledali, naj bere naprej, sicer pa
preskočite na nedeljsko dogajanje. :)
Qutub minar
Qutub minar je s 120 metri najvišji opečnati minaret na
svetu in drugi največji v Indiji. Skupaj z antičnimi in srednjeveškimi
spomeniki, ki ga obkrožajo, tvori ogromen Qutub kompleks, ki je tudi na seznamu
Unescove svetovne dediščine. Leta 1200 ga je začel graditi ustanovitelj Delhi
sultanata, Qutub-ud-Din Aibak . Leta 1220 pa je Aibakov sin in tudi njegov naslednik,
Iltutmish dodal tri nadstropja v stolpu. Leta 1369 je v zgornjo etažo
stolpa udarila strela in ga popolnoma uničila.
Qutb Minar je obdan z več zgodovinsko pomembnimi spomeniki,
ki so zgodovinsko povezani s stolpom in so del Qutub kompleksa. Najbolj zanimiv
je 400 let star železen steber, ki ne rjavi, pri čemer ne morejo ugotoviti,
kako jim je to uspelo narediti.
Lotus temple
Lotusov tempelj, imenovan tudi Bahai tempelj je zelo
pomemben duhovni center vere Bahai (bahajstvo oz. bahaizem). Lotusov se imenuje
predvsem zaradi svoje oblike, ki spominja na lotusov cvet. Tempelj je zgrajen
iz marmorja, cementa in peska, dokončan pa je bil leta 1980.
Bahaizem je v devetnajstem stoletju osnoval iranski izgnanec
Baha Ulah, privrženec Baba. Bahajski nauk govori o treh Enotnostih: enotnost
boga - monoteizem, enotnost njegovih prerokov in enotnost med ljudmi. Ta tri
načela imajo velik vpliv na teološke in sociološke nauke religije. Bahajci
vidijo vero kot proces učenja skozi božje poslance, tako se človeštvo ves čas
razvija. Prerokom, kot so Mojzes, Krišna, Buda, Zoroaster, Jezus in Mohamed, je
sledil Baha Ulah, ki pa ni zadnji. Baha Ulah je oznanil, da je njegov glavni
namen postaviti temelje globalni civilizaciji miru in harmonije.
Humayun's tomb
Humajunova grobnica je grob mogulskega vladarja Humayuna.
Mavzolej je bil zgrajen v obdobju od leta 1562 do 1572, izgradnjo pa je
naročila njegova soproga Hamida Banu Begumpod. Pod projektom je bedel perzijski
arhitekt Mirak Mirza Ghiyath, služil pa je kot model pri izgradnji sicer bolj znanega
Taj Mahala. Gre za prvo grobnico z vrtom v Indiji in prvo tako veliko stavbo
zgrajeno iz rdečega peščenjaka. V središču je geometrijsko organiziran vrt,
razdeljen na 36 kvadratnih polj v vodnimi kanali in potmi.
Hazra nizam-ud-din dargah
Nizamuddin Dargah je
mavzolej (dargah) ene izmed svetovno najbolj znanih Sufi svetnikov, Nizamuddin
Auliya (1238-1325). Obišče ga na tisoče muslimanov vsak teden, prav tako pa
tudi hindujci, kristjani in ljudje drugih ver. Tukaj se nahajata tudi grobnica
pesnika Amirja Khusra in Mughal princese Jehan Ara Begum.
Prva dva dneva v Delhiju sta bila za
vse štiri kar naporna. Program je bil intenziven, utrujeni smo bili od poti in
še spali smo, v sicer solidnem hotelu, ampak v predelu Delhija ob železniški
postaji New Delhi, kjer je bilo, po mojem mnenju, še največ smradu, umazanije
in revščine. Skratka takoj ob prihodu smo doživeli Indijo, kot smo si jo
predstavljali. Kasneje so šle stvari k sreči samo še navzgor.O tem pa naslednjič.
Sorodne teme:
No comments:
Post a Comment