Potovanje po Kubi (2008) - 1. del

Danes končno začenjam z mojim potopisom potovanja po Kubi. Od konca potovanja je minil že dober teden, spočil sem se tudi že, tako da je najbolje, da se kar lotim dela. :) Preden pa se dejansko lotim samega potopisa, vas bom v prvih nekaj objavah seznanil predvsem o osnovnih podatkih te socialistične države, njeni zgodovini in revoluciji. Tako, za lažjo predstavo. :)

Osnovni podatki

Kuba je arhipelag v severnih Karibih med Karibskim morjem, Mehiškim zalivom in Atlantskim oceanom. Arhipelag sestavlja otoka Kuba in Isla de la Juventud ter približno 1600 otočkov. Sosednje države Kube so Jamajka in Kajmanski otoki na jugu, na jugozahodu Haiti, na severu Bahami in Florida, na zahodu Mehika. Je 16. največji otok na svetu, katerega površina meri 105.007 km².

1250 kilometrov dolg in od 35 do 190 kilometrov širok otok je večinoma raven in gričevnat, le ponekod so višja hribovja. Na skrajnem zahodu je apnenčasto gorovje Sierra de los Organos, s slikovitim stožičastim krasom. V osrednjem delu je hribovje Sierra Excambray in na vzhodnem delu otoka hribovje Sierra Maestra, z najvišjim vrhom (Pico Turquino - 1974 metrov). Več kot 3.500 kilometrov dolga obala je večinoma nizka in močno razčlenjena.

Kubo delimo na 14 provinc in na eno posebno območje. To so: Pinar del Río, Ciudad de la Habana, La Habana, Isla de la huventud, Matanzas, Villa Clara, Cienfuegos, Sancti spíritus, Ciego de Ávila, Camagüey, Granma, Las Tunas, Holguín, Santiago de Cuba in Guantánamo.

Podnebje na Kubi je tropsko oceansko, z majhnimi letnimi nihanji temperature. Zlasti zahodne dele otoka pogosto prizadenejo tropski viharji – hurikani. Deževna doba je sicer v času od maja do oktobra.

Po podatkih iz leta 2007 ima Kuba, katere glavno mesto je Havana, 11.394,043 prebivalcev, ki živijo na 110.860 kvadratnih kilometrih.

Po rasni pripadnosti je največ prebivalcev mulatov (51%), ki jim sledijo belci (37%) in črnci (12%). V začetku 20. stoletja se je večinoma iz Španije preselilo okoli 700.000 belskih naseljencev, po revoluciji leta 1959 pa se je izselilo okoli 700.000 Kubancev, ki zdaj živijo večinoma na Floridi. Zadnji veliki val beguncev s Kube je bil poleti leta 1994 (s čolni in splavi je prek Floridskega preliva v ZDA pribežalo več kot 30.000 ljudi).

Po verski pripadnosti je največ katoličanov (40%) in prostestantov (2%), drugi so ateisti in versko neopredeljeni, saj je Kuba od leta 1962 uradno ateistična država. Med črnskim prebivalstvom je razširjena afro-kubanska religija.

Zgodovina

Prvi prebivalci tega otoka, ki so se nanj naselili leta 3500 pred našim štetjem, so se imenovali Indijanci Taino. Kmalu so ti prvotni prebivalci izumrli, saj so se na otok začeli naseljevati Španci, ki so v Baracoi postavili prvo naselbino. Dvajset let pred prihodom Špancev je Kubo odkril Krištof Kolumb, ki je, ko je pristal v Guardalevaci, dejal, da je to najlepši otok kar jih je kdaj videl. Ker pa zlata tam ni bilo, se je kmalu vrnil na Haiti.

Španci, ki so torej na otok prišli po Kolumbu, so začeli gojiti sladkorni trst in tobak. Na otok pa so pripeljali tudi sužnje iz Afrike. Kuba se je takrat zelo počasi razvijala, saj so naselbine ob morju večkrat ropali francoski in britanski pirati.

Sredi 19. stoletja, se je pojavilo močno gibanje za priključitev Kube k ZDA, saj je bogatim Kubancem grozila ukinitev suženjstva. Zgodil se je upor, ki je privedel do postopne ukinitve suženjstva. Kuba je od Špancev postala neodvisna 10. oktobra 1968, uradno pa je neodvisna postala 20. maja 1902.

Prvega januarja 1959 je Fidel Castro s svojimi somišljeniki začel revolucijo z napadom na vojašnico Moncada v mestu Santiago de Cuba. Kmalu je bil izvoljen za predsednika države. V vsako, tudi najbolj zakotno vas je pripeljal zdravnike in odprl šole, vendar pa se je razvoj Kube postopoma začel ustavljati.

Zaradi raketnih oporišč, ki jih je imela Sovjetska zveza na tem otoku, je kmalu sledila mednarodna kriza. Ko sta leta 1991 propadla Sovjetska zveza in komunizem v Vzhodni Evropi, so bila na Kubi občutna gospodarska nihanja.

V letu 1992 je Kuba uvedla ameriški dolar, ki pa je sedaj ukinjen, čeprav pa je z njim možno še naprej trgovati. Bolj kot z dolarjem se splača trgovati z evrom, saj pri dolarjih trgovci in banke obračunavajo 10 % provizijo. Na Kubi sicer obstajata dve uradni valuti in sicer kubanski peso (CUP) ter kubanski konvertibilni peso (CUC), s katerim operirajo predvsem turisti in je desetkrat bolj vreden od kubanskega pesa.

Vir1, Vir2

Toliko za danes, naslednjič pa o kubanski revoluciji in socializmu.

Sorodne teme:

- Potovanje po Kubi (2008) - 15. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 14. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 13. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 12. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 11. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 10. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 9. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 8. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 7. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 6. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 5. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 4. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 3. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 2. del
- Potovanje po Kubi (2008) - vrnitev v Slovenijo
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Trinidada
- Potovanje po Kubi (2008) - prvo javljanje iz Kube
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Miamija
- Odpovedi letov ogrozajo Kubo
- Potovanje po Kubi (2008) - predviden načrt potovanja
- Zaradi Kube sem zavrnil snemanje
- Potovanje po Kubi (2008) - kupovanje letalskih kart je pravi podvig
- Potovanje po Kubi (2008)