Saturday, April 19, 2008

Potovanje po Kubi (2008) - prvo javljanje iz Kube

Drage moje, dragi moji!

Tokrat se vam prvic javljam iz Kube. Glede na to, da sem pri vecerji malo prevec spil, upam, da mi bo uspelo napisati tale post, ki sem si ga zamislil napisati ze vceraj v Varaderu, vendar pa je bil internet vse skozi zaseden in tudi vec kot 100 % drazji kot tukaj v Cayo Cocu od koder pisem sedaj. Zal pa je internet tukaj blazno pocasen. Upam, da mi bo uspelo vse napisati, vsaj glavne poudarke, saj bom bolj obsirno pisal v mojih zapisih, ko se vrnem.

Kot sem ze rekel, se vam danes javljam iz Cayo Coca, turisticnega naselja, ki je edino naselje do katerega Kubanci nimajo dostopa. Res je, da bi si polezavanje moral privosciti na koncu potoanja, pa vendarle. Kaj se je do sedaj zgodilo? Marsikaj.

Do Varadera sem iz Haven z najetim vozilom prisel v dobrih dveh urah in pol voznje. Zal pa je tako, da sta se obe izmed opozoril popotnikov, ki so ze bili na Kubi, uresnicili. Da zacnem pri zadnji. Danes sem koncno na cesti spoznal kaj so to gromozanske luknje na katere moras paziti, da ne unicis gum. To se do sedaj, na sreco, se ni zgodilo. Prvo opozorilo pa so bili stevilni policisti, ki pa so naju na zacetku potovanja ustavili in naju kaznovali s 10 CUC (cca. 7 EUR). Ta neljubi dogodek se je zgodil, ko sva se z avtomobilom se privajala voznji po Kubi, vendar to ni nic pomagalo in policisti so naju zaradi do sedaj ne popolnoma znanega razloga, kaznovali. Baje nekaj zaradi pasu, ki naj bi bil namenjen za neka druga vozila. Pojma nimam. No in ko se ti to zgodi, nekako nisi vec tako sproscen in samo cakas, kdaj bo naslednjic. Nic kaj prijetno. Sedaj tudi koncno vem, kako so se pocutili ljudje v bivsi Jugi, ko so se vsi po vrsti bali milicnikov. Sicer pa je bil vcerjsen dan, ko sva se odpravila iz Havane v Varadero dezeven in turoben. Popoldan pa je bil prav prijeten in kot nalasc primeren za polezavanje na plazi. Dan prej pa sva po dolgem in pocez prepesacila Havano in videla prav vse, kar ima za ponuditi. Edini priokus je bila goljufija enega od taksi kolesov, ko nama je za voznjo racunal 10 CUC, ceprav nama je sprva zatarjeval, da je cena 5 CUC. Pa se to bi nekako prenesla, ce bi naju vsaj pripeljal na dogovorjen cilj. Tako pa naju je pripeljal samo en kilometer od zacetka poti in cca. dva kilometra od predvidenega cilja. Seveda sva to ugotovila sele potem, ko je kolesar ze zdavnaj odsel. Pa se en neprijeten dogodek, ki pa se je pripetil meni. Ko sva se pripeljala s prastarim letalom podjetja Cubana Air iz Cancuna v Havano (letalo je sicer imelo cele tri ure zamude) in prevzela prtljago, sva ugotovila, da na moji prtljagi manjka kljucavnica. Ocitno so jo Kubanci nasilno odstranili in pregledali prtljago, kjer pa, razen oblek, ni bilo nic, saj sem imel ves denar in dokumente v rocni prtljagi.

Toliko za danes. Jutri naju caka potapljanje v Cayo Cocu, potem pa odhod proti jugu in spanje pri domacinih. Upam tudi, da bo neprijetnih dogodkov cim manj, ceprav sva pripravljena na prav vse. :)

Lep pozdrav v Slovenijo!

Sorodne teme:

- Potovanje po Kubi (2008) - 15. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 14. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 13. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 12. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 11. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 10. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 9. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 8. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 7. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 6. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 5. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 4. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 3. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 2. del
- Potovanje po Kubi (2008) - 1. del
- Potovanje po Kubi (2008) - vrnitev v Slovenijo
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Trinidada
- Potovanje po Kubi (2008) - javljanje iz Miamija
- Odpovedi letov ogrozajo Kubo
- Potovanje po Kubi (2008) - predviden načrt potovanja
- Potovanje po Kubi (2008)
- Potovanje po Kubi (2008) - kupovanje letalskih kart je pravi podvig
- Zaradi Kube sem zavrnil snemanje

3 comments:

Anonymous said...

Jst vama želim še veliko prijetnih trenutkov in čim manj tistih manj prijetnih, čeprav kasneje ugotavljaš, da so tudi ti neprijetni trenutki lep spomin, predvsem pa zlata vredni ;)
Pa pa od Bunny

Anonymous said...

He, he, dogaja, dogaja....

Samo Ravnikar said...

Bunny, ja tudi neprijetni trenutki so kasneje, ko se spominjas dogodkov za nazaj, zlata vredni.

Ateistek, res je, se dogaja. Zal ni casa, da bi vse napisal, sploh zaradi pocasnega interneta, bom pa obsirno opisal vse dogodke, ko se vrnem v Slovenijo.