V današnjem zapisu potovanja po Ameriki bom pisal predvsem o obisku in lepotah nacionalnega parka Yellowstone, še posebej o gejziru Old Faithful in bizonih.
Amerika je res velika država in ni čudno, da so temperature tako zelo različne. V Chicagu je bilo pred tremi dnevi 28 stopinj in zelo soparno, v petek, 13. maja pa sva se v slabih 1500 kilometrov oddaljenem Gilletu v zvezni državi Wyoming, zbudila v mrzlem (3°C), vendar jasnem vremenu.
Po zajtrku sva se najprej odpravila v trgovino in si nakupila zalogo malice za na pot, kamor sva odšla takoj po nakupih. Seveda kruha s hrustljavo skorjo, kateremu pravijo Francoski kruh, niso imeli in sva se morala zadovoljiti z »vato«.
Od kraja Gillete do nacionalnega parka Yellowstone
Na poti sva prečkala zelo dva zelo zanimiva potoka, no, vsaj po imenu, ker drugače nista bila nič posebnega. Dead Horse creek in Crazy woman creek.
Pokrajina je bila spet drugačna in če je bila zemlja v celotni Južni Dakoti in tudi na vsem vzhodu rumena, pa je bila tu rdeča. Med 10.45 in 11.45 uro sva se peljala čez Bighorn national forest, kjer sva videla čudovit rdeč kanjon, s čudovitim zelenim rastlinjem in tudi kar nekaj snega. Huda kombinacija. Videla sva tudi kar nekaj cerkva, ki pa jih v New Yorku ni bilo, saj tam živi zelo veliko ljudi različnih veroizpovedi in enostavno ne želijo favorizirati določeno cerkveno organizacijo.
Ko sva po uri vožnje prečkala navedeni gozd, je pokrajina postala puščavska z majhnimi zelenimi grmički. Tudi temperatura se je zvišala na 12°C.
Nacionalni park Yellowstone
Ob 15.15 uri sva vstopila v nacionalni park Yellowstone in s tem tudi v gorovje Rocky Mountain, ki ločuje vzhod Amerike od zahoda. Podobno je z gorovjem Siera Nevada, ki ločuje Kalifornijo od ostalega dela Amerike. Za vstop v park sva morala plačati vstopnino, ki je bila, če se ne motim, 20$ na avto. Ko sva vstopila v park, je bilo oblačno in zelo veliko snega. Temperatura pa se je, verjetno zaradi višine 2000 m, spet znižala na 8°C. Opazila sva tudi več dreves, ki so bila požgana zaradi požara, ki je tukaj pustošil pred leti. Skozi kontinentalno prelomnico, ki poteka ravno tam, sva odšla do kampa Old faithful lodge in si preostanek dneva ogledala okolico z mnogimi gejziri. Ker se sezona sploh še ni začela, saj se je park šele dobro odprl (pozimi je namreč zaprt), turistov na srečo ni bilo veliko.
Sobotni Yellowstone naju je pričakal v jasnem in toplem (17°C) vremenu.
Yellowstonski nacionalni park, porašen z gostimi iglastimi gozdovi, je prvi in največji park v Združenih državah Amerike in sploh prvi narodni park na našem planetu. Meri 8984 kvadratnih kilometrov, večina ozemlja je v Wyomingu, sega pa tudi v Montano in Idaho. Park zajema velik del Skalnega gorovja in dolino reke Yellowstone.
Do začetka prejšnjega stoletja so to ozemlje poznali samo domači Indijanci, ki so imeli do njega spoštljiv odnos zaradi njegovih osupljivih geotermalnih pojavov. Kaže, da je prvi belec stopil v te kraje leta 1807, sledili so mu lovci in pustolovski popotniki. V letih 1869-72 so štiri odprave sestavile poročila o delih tega ozemlja in spodbudile kongres ZDA, da je sprejel zakon o ustanavljanju narodnih parkov, ki ga je podpisal predsednik Grant. Yellowstonski je bil prvi, razglasili pa so ga leta 1872. Park so varovali vojaki do leta 1916, ko so za nadzorstvo ustanovili posebno enoto, slovite yellowstonske čuvaje.
Padavin, večinoma snega, je na leto okoli 635 milimetrov, temperature pa se v povprečju gibljejo od 7,7°C v januarju do 16,8°C v juliju. Park zajema visoke gore, v katerih se vrhovi vzpnejo do 3000 metrov visoko, soteske z deročimi rečicami in slapovi, širne planjave, po katerih se vijeta reki Snake in Yellowstone, močvirja in vroče vrelce, med njimi znameniti Mamutov vrelec.
Največja in najslavnejša znamenitost parka je več kot 200 gejzirov, zlasti Castle in Old Faithful, ki brizgata stebre vrele vode več kot 40 metrov visoko.
Old Faithful
Old Faithful je najznamenitejši gejzir sveta in tudi najbolj obiskan, ker se pojavlja natanko ob srečanjih s svojimi občudovalci. S presenetljivo natančnostjo brizgne ta gejzir proti nebu vsakih 65 minut perjanico pare in vrele vode, samo brizganje pa traja približno štiri minute. Voda, ki jo bruha pa je vroča, okoli 90°C. Old Faithful je tudi edini gejzir na svetu, ki nenehno deluje od leta 1870. Preden izbruhne, zaslišiš nekakšno zamolklo bobnenje, kot bi kdo naglo udarjal po bobnu, nakar šine steber peneče se vode 50 metrov visoko.
Rekord v višini ima trenutno gejzir Norris oz. Steambod, ki bruha v presledkih od štiri do pet let. Rekord je dosegle oktobra 2003, ko je pognal svojo vodo kar 120 metrov visoko.
Te pa tile gejziri kar malce spravljajo ob živce. Ko npr. pri enem, ki nekaj brbota, stojiš in čakaj, da bo izbruhnil, se to ne zgodi. Se pa, po eni uri čakanja, ko se odpraviš naprej, to zgodi, vendar pa si takrat že stran par 100 metrov in ga lahko opazuješ samo še od daleč. To se je npr. zgodilo nama. Čakava, čakava… nič… greva… in čez 10 minut izbruhne. Zagotovo več kot 80 metrov visoko. Lahko pa bi bilo čisto drugače in bi izbruhnil šele čez leta. Nikoli ne veš.
Sva pa po jasah in tudi po cestah, kjer imajo absolutno prednost pred vozili, lahko videla ogromno bizonov, ki so se prosto sprehajali kar po cesti in to kljub temu, da se mu ne smeš približati na manj kot 50 metrov. Bizoni, ki jih je bilo nekoč 75 milijonov, so leta 1902 skoraj izumrli. Leta 1890 jih je bilo samo 300, vendar pa se položaj izboljšuje.
Prav tako sva lahko videla severnoameriške lose, mulaste virginijske jelene, karibuie in kojota, po skalovju pa tudi debeloroge ovce. V Yellowstonu živijo tudi pume, črni medvedi, sivi medvedi in svizci, vendar nobene od teh živali nisva opazila. Sva pa opazila več vrst ptičev, saj v Yellowstonu živi kar 200 različnih vrst.
Na tem vulkanskem področju sva si poleg gejzirjev in živali, ogledala tudi Mammoth hot springs, 100 metrov visok slap Yellowstone in kanjon reke Yellowstone, ki je dolg 38 kilometrov, širok 450 - 1200 metrov in globok 240 - 360 metrov. Razgledna ploščad, od koder sva lahko opazovala kanjon, je bila pred 30 leti še 30 metrov naprej, vendar pa jo je potres porušil. Na srečo takrat obiskovalcev na njen ni bilo.
Na koncu sva si ogledala še Excilsior gejzir, ki je deloval od leta 1880 in prenehal leta 1890. Bruhal je tako močno, da se je krater deformiral in zato leta 1890 nehal bruhati. Ponovno je oživel leta 1985 in bruhal neprestano 47 ur. Proizvaja 4000 galon oz. 15.200 litrov vode na minuto.
Večer pred odhodom pa se nama je pripetila majhna nerodnost. Zaradi bizona pred vrati najinega lodga nisva mogla noter, zato sva pač morala nekaj časa počakati, da se je vsaj toliko umaknil, da sva lahko hitro skočila noter in se oddahnila.
Bizona pred lodgem in lepote Yellowstona pa si lahko ogledate na spodnjih fotografijah.
Naslednjič bom pisal o nenavadnem nočnem dogodku v parku in potovanju proti San Franciscu.
Sorodne teme:
- Potovanje po ZDA (2005) - 14. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 13. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 12. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 11. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 10. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 9. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 8. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 7. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 5. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 4. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 3. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 2. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 1. del
No comments:
Post a Comment