Potovanje po ZDA (2005) - 2. del

Danes bom pisal o tem, kje in kdaj se je porodila ideja o potovanju po ZDA in predvsem o New Yorku.

O potovanju po ZDA smo začeli razmišljati že leta 2003 v restavraciji Joe Penas v Ljubljani in kaj kmalu se je začelo dvoletno sestavljanje načrta potovanja in seveda dvoletno varčevanje. Sam sem pač tak, da vsako stvar takoj zagrabim in že začnem delati razno razne načrte in tukaj ni bilo nič drugače. Sestavljanje aranžmaja je zame eden izmed največjih užitkov. Kaj, če bi odprl kar turistično agencijo? No ja, nikoli ne reci nikoli.

Kakorkoli že, 6. maja 2005 je končno nastopil ta, težko pričakovani, trenutek. Vendar pa sva na koncu v ZDA, zaradi nepredvidljivih dogodkov, odšla samo dva in ne štirje kot smo sprva načrtovali.

Ob 7.30 uri sva se tako z avtom iz Ljubljane odpeljala proti letališču Marco Polo v Benetkah, kamor sva prispela ob 9.45 uri. Po 20 minutnem pregledu pri Italijanskih varnostnih organih in opravljenih vseh mejnih formalnostih, sva vstopila v čakalnico za letalo, katerega odhod je bil predviden ob 11.50 uri, dejansko pa je vzletelo ob 12.15 uri.

Letalo, ki je bilo last ameriške letalske družbe Delta Air, je bilo na pol prazno in je letelo, brez vmesnih postankov, naravnost čez Atlantski ocean. Po slabih devetih urah letenja in po obveznem izpolnjevanju nekih obrazcev za ameriške varnostne oziroma obmejne organe, smo ob 20.50 uri pristali na letališču JFK v New Yorku in uro premaknili za šest ur nazaj.

Po izkrcavanju iz letala, čakanju na prtljago in po opravljeni mejni kontroli, kjer naju je zelo prijazen policist slikal in odvzel prstni odtis, sva letališče zapustila. Vse to pa, ne boste verjeli, ni trajalo več kot deset minut. Res neverjetno. Po Američanih bi se morali zgledovati.

Potem pa je sledilo presenečenje. WC-ji so popolnoma drugačni kot sem jih do tistega trenutka poznal. Ti WC-ji imajo polno vode in ko opraviš potrebo, se školjka popolnoma izsprazne, nakar se voda ponovno natoči do polovice školjke. Imajo pa ti ameriški WC-ji eno grozno slabost. Prav vsi javni WC-ji imajo centimeter ali dva debele špranje med vrati, tako da te teoretično lahko vsak vidi kaj počneš notri.

Ko sva letališče zapustila, je bilo zunaj oblačno in samo 7°C. Temperaturo sem navedel zato, ker jo bom ob pisanju potopisa še večkrat, da boste dobili občutek kako zares je velika ta država, saj so bile temperaturne razlike med državami ogromne. No, seveda sem se moral tukaj navaditi na faranhajte ( F ), pa čeprav je izračun preprost. Celzije dobiš, če 32 odšteješ od F in množiš z 0,55.

Kakorkoli že, z Air trainom sva se odpeljala do Jamaica station in naprej z metrojem E do Manhattna. Po eni uri vožnje skozi Queens, sva prispela do Pen station na Manhattnu, kjer sva poiskala najin hostel Chelsea in se za tri dni ustalila.

Za ogled poti od letališča JFK do Manhattna klikni tukaj

Preden grem na New Yorške značilnosti oz. znamenitosti, pa še nekaj besed o samem New Yorku.

New York je zvezna država v severovzhodnem delu ZDA. Glavno mesto je Albany, največje pa New York. Država se imenuje tudi država imperija ali Empire State. Kot 11. država je bila v Zvezo sprejeta 25. julija 1788.

Mesto New York (izvirno ime je New York City) je največje mesto v ZDA ter pomembno svetovno finančno, komunikacijsko in kulturno središče. Leži na obali Atlantika z Zvezni državi New York. Imenujejo ga tudi Veliko jabolko (the Big Apple). Tako za New York, kot tudi za ostala novejša mesta v ZDA, je značilno, da so si ulice vzporedne in pravokotne.

Mesto ima čez 8 milijonov prebivalcev in se razprostira na 800 kvadratnih kilometrih. Ima pet predelov, ki so pravzaprav mesta zase: Brooklyn, Bronnx, Manhattan, Queens in Staten Island.

Najbolj znan predel je Manhattan, otok, ki je obdan z rekami Hudson, East River ter Harlem River.

No in sedaj k zanimivostim New Yorka oz. Manhattna, ki sva si jih v treh dneh ogledala. Podatke sem dobil iz različnih straneh svetovnega spleta, vendar pa ne vem točno kje, ker sem si jih skopiral že pred potovanjem po ZDA.

Empire State Building:

V družbi Velike piramide in Tadž Mahala ter drugih najslovitejših stavb na svetu je to vrtoglavo poslopje, še vedno prepričljiv simbol vznemirljivosti, blišča in bujne potratnosti New Yorka. Več kot 40 let je bil trdno zasidran v glavah ljudi kot najvišja stavba na svetu, in čeprav so ga zdaj prehiteli mlajši tekmeci, je za mnoge ljudi še vedno nebotičnik vseh nebotičnikov. Prvotno je bilo mišljeno, da bi na vrhu pristajali zrakoplovi, vendar je bila ta zamisel opuščena. Stavba je bila poimenovana v čast države New York - ljubkovalno ji namreč pravijo Empire State. Odprli so ga 1.5.1931 in je bil vse do leta 1970 najvišja stavba na svetu. Ima 102 nadstropji in je visok 381 m.

Kip svobode:

Najslovitejši kip Severne Amerike je 28.10.1886 ob grmenju salv iz 21 pušk, trobljenju ladijskih opozorilnih hup in trušču ognjemetov, posvetil predsednik Grover Cleveland. Vse od takrat se potniki, ki na ladjah priplujejo v newyorško pristanišče, srečajo z mogočno figuro, ki dviga kvišku baklo svobode. Za tisoče imigrantov je po zatiranju in revščini starega sveta kip pomenil obljubljeno svobodo, kaj kmalu je postal tudi simbol Združenih Držav Amerike. Statua je bila zasnovana v Parizu, kjer so jo 4.7.1884 uradno podarili ameriškemu veleposlaniku kot darilo francoskega ljudstva ameriškemu. Nato so kip razstavili in ga v velikih zabojih prepeljali v New York, kjer so ga vnovič sestavili in ga postavili na podstavek, ki so ga na ameriške stroške zgradili na Bedloe's Island - zdaj Liberty Island. Desna roka drži baklo, ob nogah figure pa ležijo strti okovi tiranije. V levi roki drži ploščo, ki predstavlja deklaracijo o neodvisnosti. Krona s sedmimi žarki predstavlja svobodo, ki se po sedmih morjih širi proti sedmim celinam. Spiralno stopnišče v notranjosti kipa omogoča obiskovalcu dostop do krone. Vzpon pa je enakovreden hoji v dvanajsto nadstropje.

Organizacija združenih narodov:

OZN je najpomembnejša mednarodna vladna organizacija, ki je bila ustanovljena 24. oktobra 1945 v San Franciscu, hkrati z ratifikacijo Ustanovne listine Združenih narodov. Zamisli o takšni organizaciji segajo v II. svetovno vojno, temeljni namen ustanovitve je bil urejanje povojnega mednarodnega sistema. Delovanje OZN posega na različna področja kot so varnost, socialno-ekonomski razvoj, človekove pravice, humanitarne dejavnosti, razvoj mednarodnega prava. Reševanje varnostnih problemov pa sodi med njene primarne dejavnosti. Ta njena vloga temelji na načelu kolektivne varnosti, ki naj zagotovi, da bo vsaka država, ki bi ogrožala mir ali izvajala agresivno dejanje izpostavljena različnim kolektivnim ukrepom in tudi vojaškim akcijam vseh ostalih držav. Vendar pa se je v praksi uporabnost takšnega načela pokazala kot zelo vprašljiva. Obdobje obstoja OZN tako zaznamujejo tudi številni vojaški konflikti v svetu. Doslej pa se je OZN uveljavila na področju mirovnih operacij. Številne mirovne operacije OZN so v preteklih 50 letih predstavljale pomemben instrument reševanja mednarodnih sporov.

OZN kljub svojemu velikemu pomenu danes bolj odraža kot pa oblikuje procese v mednarodni politiki v kateri delujejo suverene države, možnosti nadnacionalnih struktur da vplivajo na njihove odločitve pa so omejene. Kljub številnim pozitivnim dosežkom ta organizacija državam ne more nuditi varnostnih zagotovil. Slovenija je bila v OZN sprejeta maja 1992. V letih 1998 in 1999 je bila Slovenija članica Varnostnega sveta ZN. V svoji zunanji politiki, Slovenija delovanju OZN pripisuje znatno pozornost. OZN zagotavljajo možnosti za aktivni prispevek Slovenije k mednarodnemu miru in varnosti, vendar pa je stopnja varnosti, ki jo članstvo v OZN zagotavlja državi odvisna od širših procesov v mednarodni skupnosti in od tega, koliko je OZN dejansko lahko učinkovita v ohranjanju varnosti in miru.

Central Park:

V dolžino meri 4000 in v širino 800 metrov. 340 hektarjev velik mestni park je za številne Newyorčane edini kraj za opazovanje spreminjanja letnih časov, zato je ob koncu tedna vedno poln ljudi. Značilna sta živalski vrt in Strawberry fields, območje, ki ga je Yoko Ono posvetila Johnu Lennonu. Park se začne na 59. ulici in konča na 110.

Brooklyn Bridge:

Je eden izmed treh mostov, ki povezujejo Manhattan in Brooklyn. Med leti 1883 in 1903 je bil največji viseči most na svetu.

Times Square:

Times Square - "the place to be" za tiste, ki želijo izkusiti utrip New Yorka - bodisi zjutraj, ko newyorčani z doughnatom in kavo v rjavih papirnatih vrečkah hitijo v službo, bodisi v času za kosilo, ko v bližnjih McDonaldsih in ostalih restavracijah s hitro hrano goltajo svoje kosilo ali zvečer, ko trg zaživi v neonski svetlobi broadwayskih luči.

Seveda sva si, poleg navedenih, ogledala tudi mnogo drugih stvari: China Town – kitajska v malem, Little Italy – Italija v malem, stolpnico Chrysler, Trump tower in Ellios Island – otok poleg Kipa svobode. Na ta otok so morali priseljenci, da so jih pregledali in če je bilo z njimi vse uredu, so lahko šli naprej proti Manhattnu oz. New Yorku. Seveda pa sva si ogledala tudi prostor, kamor postavijo glavno božično drevo in drsališče – Rockeffeller Center.

Prometna ureditev in ceste:

Mimo tega pa ne morem. Zanimivost New Yorka oz. Manhattna ali pa kar vseh novejših ameriških mest so namreč tudi promet oz. ceste. Cestno omrežje je sestavljeno iz avenij in ulic. Prva avenija se začne na vzhodu in poteka, naravnost, od severa proti jugu. Ostale avenije pa tečejo vzporedno in sicer proti zahodu do zadnje 12. avenije. Avenije pa prečkajo ulice oz. ceste, ki so poimenovane po številkah in straneh neba. Na južnem delu Manhattna se cesta imenuje št. 1 in ko greš proti severu, te številke rastejo. Da pa ne bi bilo »prelahko«, se tem cestam doda še beseda »west« ali »east«, odvisno pač na katerem delu Manhattna si. Ali si na zahodni ali pa na vzhodni strani. Sicer pa, ko enkrat to obvladaš, sploh ni tako zakomplicirano. Tudi sistem enosmernih je čisto enostaven. Vsaka druga ulica je enosmerna. Edina cesta, ki je poševna in gre čez ves Manhattan, pa je Broadway. No, če se komu zdi stvar še vedno zakomplicirana, pa si mirne volje lahko privošči taxi, po katerih je New York prav tako znan. Toliko taksijev kot je tukaj, še nisem videl.

Drugačna, kakor smo navajeni v Evropi, pa je tudi prometna signalizacija. Za tiste, ki ne znajo, vsaj malo angleško, so pečeni. Vsi prometni znaki imajo dopolnilno tablo, kjer je vse napisano v angleščini ali pa so prometni znaki enostavno taki, da samo napiše kaj moraš storiti in čisto nič drugega. Za enosmerno cesto piše samo »ONEWAY».

Druga stvar so križišča enakovrednih cest, ki jih je po ZDA ogromno. Tu ni pravila desnega, ampak pravilo, kdor prvi pride, prvi melje. Torej. Na vseh štirih straneh je stop znak in tisti, ki pride prvi v križišče, ga lahko prvi prevozi in nato tako naprej.

Tretja posebnost pa so semaforji.

Ti so namreč postavljeni na drugi strani križišča. Pri čemer ni nujno, da imaš samo tri luči, ampak jih imaš lahko, v vrsti, tudi po šest. Tri običajne, ostale pa so puščice za levo, desno… Seveda pa v vseh križiščih lahko zapelješ v desno in to kljub rdeči luči na semaforju, če ti izrecno ne piše, da moraš počakati zeleno ali pa če nimaš rdeče puščice za zavijanje. Glede semaforjev pa še to. Semaforji v Ameriki so lahko na drogovih, kot npr. v New Yorku, ali pa na kablih, kot npr. v vetrovnih državah, kjer je veliko tornadov ali orkanov.

Nočno življenje:

Za vstop v klub si vedno (tudi drugod po Ameriki ), moral pokazati osebno dokumenti, saj te, če si bil star manj kot 18 let, niso spustili v lokal. Če si bil star manj kot 21 let, pa nisi smel dobiti alkoholne pijače. In tega so se strogo držali. Zanimivo pa je, da v New Yorku nihče v lokalih ne kadi. Sicer je prepovedano, vendar tudi zunaj nihče ne kadi, ker se baje vsem zdi to zelo grdo.

Sorodne teme:

- Potovanje po ZDA (2005) - 1. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 3. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 4. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 5. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 6. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 7. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 8. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 9. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 10. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 11. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 12. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 13. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 14. del