Zgodovina Krete

Kreta je v bronasti dobi razvila posebno cvetočo kulturo, ki se je imenovala minojska, po legendarnem kralju Minosu.Zelo pomembno vlogo je imela lokacija otoka, ki leži v sredini vzhodnega dela Sredozemlja in sicer tako, da je približno enako oddaljena od celinske Grčije, bližnjega vzhoda in Egipta. To je bilo pomembno predvsem zato, ker je Kreta sodelovala z vsemi temi območji in se je lahko razvila v posrednico pri mednarodni trgovini.Izvor Krečanov in Minojcev je še danes neznanka. Gotovo je le, da se je okoli leta 2000 pr.n.š. razvila posebna civilizacija velikih palač, ki jim pravimo stare palače. O tej dobi Krete se ne ve veliko, saj še niso uspeli razvozlati njihove pisave, linearne A pisave. Okoli leta 1700 pr.n.š. pa je otok doživel katastrofo, saj se je večina starih palač v hudem potresu porušila. Ta potres civilizacije ni povsem uničil in kmalu je spet zacvetela. Palače so postale še večje in lepše kot prej, politično pa je Kreta doživela svoj vrh.Očitno je kretska civilizacija črpala vire za svojo kulturo iz bližnjega vzhoda. Še danes se ne ve ali je bila razdeljena na več držav ali pa je bila to ena sama država. Dejstvo je namreč, da so bile velike palače vsaka zase pomembno središče in da nobena ni močno prevladala nad drugo, hkrati pa te palače niso bile obzidane, prav tako pa niso našli znakov orožja in bojev. V tistem času je bila Kreta trgovska in pomorska velesila, ki je imela svoje postojanje v vsem vzhodnem Sredozemlju. Verjetno so bili na morju dovolj močni, hkrati pa je bila Kreta dovolj daleč, da je niso ogrožale barbarske dežele, niti vojaška sila Egipta. Minojci so se počutili dovolj varne, da palače niso imele nikakršnih varnostnih sistemov zoper napade z moja. Kreta je izvažala obrtniške in kovinske izdelke, v tem času pa je svoj vpliv razširila tudi na Santorini in na Kiklade, njihove postojanke pa najdemu tudi na Cipru, Mali Aziji, celinski Gržiji...Najbolj zanimivo pa je, da se ne ve kako so Krečani živeli. Verjetno so bili organizirani po zgledu Maloazijskih dežel v teokratske državice (to pomeni "duhovniške"; kralj je bil vrhovni svečenik). Palače so imele poleg bivalnih predelov tudi obredne, pa tudi skladišč in razne delavnice za obrtnike. Iz tega sklepajo, da so bile to palače - mesta (Knosos), kar je bilo v tedanjem času izjema. O vaseh in pripalačnih predelih ni sledu.Njihova kultura je bila nagnjena k lepemu: veliko cvetnih motivov in motivov z morskega sveta (delfini, ribe, ptice), bolj malo pa je prizorov iz vsakdanjega življenja; njihov simbol je bil očitno bik, pa tudi dvoglava sekira.Dobrih 300 let po ponovnemu razcvetu so se palače znova porušile. Morda je k temu potroval gigantski vulkanski izbruh na Theri (= Santoriniju), ki je v eksploziji izgubila pol ozemlja. Podoben izbruh konec 19. stoletja na Krakatoa v tihem oceanu, je povzročil umik morja za več ur. Ko se je vrnil, se je vrnil v obliki cunamija - ojaškega vala, ki je preplavil otoke in kopno. Taka katastrofa bi bila za Kreto usodna, saj so bile vse palače v bližini obale.Kreta se ni nikoli več opomogla. Kmalu so prišli Mikenci, ki so takrat poselili Grčijo. Ponovno so vzpostavili nekakšno kulturo, a je bila izrazito vojaška, nasilna in bolj primitivna od Kretske.O Kreti kroži tudi legenda o Minotavru, ki je zgoraj bik in spodaj človek. Bil je sin Minosove žene in bika. Minos je Minotavra vrgel v labirint, Atene pa so morale Minosu vsako leto pošiljati 7 devic in 7 devičnikov, ki jih je ta vrgel v labirint, da jih je Minotaver požrl. Nekega dne pošljejo v pošiljki tudi Tezeja, sina atenskega kralja Egeja (od tod izvira ime Egejsko morje). Ta gre v labirint, a mu je Minosova hči, ki se je vanj zaljubila, dala nit, da bi lahko našel ven. Tezej ubije Minotavra in se reši in hkrati zignorira Ariadno.Ta legenda morda kaže na podrejenost Grčije Kreti in na kult bika, ki so mu morda žrtvovali ljudi.

Sorodne teme:

- Kreta (2001) - 1. del
- Kreta (2001) - 2. del
- Atenska Akropola