Cerkev v Franciji konec 13. stoletja

Konec 13. st. je cerkev bila najmogočnejša v svoji zgodovini, kar je bilo delo papeža Bonifacija VIII. Ta se je velikokrat sprl s francoskim kraljem Filipom Lepim, ki je bil eden izmed najmogočnješih francoskih kraljev v zgodovini. Ker je Filip hotel imeti nadzor nad francosko cerkvijo, je papež razglasil leta 1302 bulo (= kraljevski ali papežev ukaz) Unam sanctam, s katero se je razglasil za najvišjega vladarja na zemlji, pokornega edino bogu. 1303. leta so Francozi premagali papeža, general je z železno rokavico oklofutal papeža, ki je kmalu za tem umrl. Novega papeža so postavili leta 1305 (Clement V), Francozi pa so ga leta 1309 odpeljali v Avignon. Papežu so »podarili« mesto, da je bilo kot neodvisno, a so mu vsak trenutek lahko preprečili odhod, prihod hrane, pošte,… Poleg tega so večino kardinalov postavili iz Francije in s tem zagotovili, da bodo novi papeži Franzoci in da ne bodo hoteli nazaj v Rim. Papeži so ostali v Franciji do 1378, ko se je cerkev v Rimu temu uprla in izvolila Papeža, ki ga Francozi niso priznali in izvolili svojega Papeža. Evropa je tako poznala dva Papeža vse do leta 1409.Papeže volijo v Konklavu, pod ključem. Najprej so bili kardinali zelo pokvarjeni, vsi podkupljeni, pripadniki bogatih rimskih družin, vsi so imeli posestva, ljubice, otroke. Za papeža so se borile rimske družine Orsini, Colonne,. …Kdor je dal več denarja, je bil izvoljen. Ko so papeža odvlekli v Francijo, se po njegovi smrti niso mogli dogovoriti, kdo bi bil papež. Kardinali so se izogibali konklavu in stalno potovali, nikoli jih niso mogli zbrati. Ko so jih s pretvezo le dobili skupaj, so se prerekali zelo dolgko. Francoski kralj je izgubil živce, zato je dal zazidati cerkvena vrata in jih zaprl notri. Dal jim je samo toliko hrane, da so lahko preživeli, a kardinali so bili uporni. Niti lakota, iztrebki jih niso pripravili, da bi izvolili novega papeža, zato jim je kralj porušil streho. Od 20. aprila 1314 do 07.08.1316 je bila cerkev brez poglavarja! Na koncu so izvolili najstarejšega kardinala, ki bi kmalu umrl. Ta pa je živel še celih 18 let. Od takrat so postavili nova pravila. Ob smri papeža se kardinale zapre vsakega v svojo samostansko celico. Ne morejo ven, hrana in iztrebki gredo skozi loputico v vratih. Ko papeža izvolijo (preberejo lističe), jih sežgejo, bel dim pa označuje novega papeža. Še danes bel dim iz dimnika pomeni, da je izvoljnen nov papež, čeprav se ga ne voli več tako rigorozno.

Sorodne teme:

- Potovanje po Franciji (2002) - 5. del