Kritika Prebrisane vdove

Končno sem dobil v roke kritiko Petre Tanko iz Radia Slovenija, ki si je ogledala premiero Prebrisane vdove.

Prebrisana vdova je komedija, ki jo je sredi osemnajstega stoletja napisal italijanski komediograf Carlo Goldoni. Avtor, ki je ob hudih trkih s tedanjo kritiko prelamljal tradicijo italijanske commedie dell' arte, je v Prebrisani vdovi kompleksno prikazal duh časa takratne zahodne Evrope, ko so se v izrazitih kulturnih razlikah vzpenjale države Francija, Italija, Španija in Anglija. Križišče so tako takrat kot danes predstavljale Benetke, kjer se igra tudi dogaja. Bogato vdovo, upodobila jo je Nina Cijan, ki se mora na hitro odločiti za novega ženina, snubijo štirje predstavniki omenjenih evropskih držav, ki posebnosti svojih domovin tudi upodabljajo. Vsi štirje delujejo tudi v smeri želje po bogastvu, ki jo vselej spremlja licemerje.

Dinamična in zaradi obširnosti besedila ter mnogoterosti motivov zahtevna režija, ponekod vključi tudi posodobljanje. Le-to se kaže v jezikovnih nivojih, kostumografiji in zvočnih učinkih, ki pa so ob splošnem vtisu, da spremljamo historično komedijo, manj primerni. Kompleksnost komedijskega sveta bi bila bolje prikazana z izrazitejšimi in večjimi dramaturškimi zamahi in stopnjevanjem dogajanja, a se napetost izgublja v neštetih podrobnostih. Dogajanje je navzven precej bohotno. Tako v igralskem upodabljanju, ki je kar preveč pozunanjeno - glede na vsebino bi mestoma pričakovali tihi, zaupno-zarotniški ton, ki pa ga nadomesti kričavo spakovanje. Nadalje tudi v obširnem nizanju najrazličnejših domislic, mešanju časovno opredeljenih motivov in posebnih učinkov, v režijskem in vidno-slišnem izrazu. Vendar odrski dogodek v celoti odlično izpelje igralska ekipa.

a368803e868afe9a18bdd18dde8d0e5b