Potovanje po Franciji (2002) - 3. del

5. julija zjutraj smo se iz St. Remya odpeljali v 45 minut oddaljeno vas Baux de Provence, ki se nahaja v objemu navpičnega skalovja provansalskih hribov in kjer gre v bistvu za muzej na prostem.


St. Remy - Baux De Provence - Orange - St. Remy

Ogledali smo si ozke in več stoletij stare kamnite uličice, tamkajšnje ruševine gradu in seveda prekrasen razgled na celotno Provanso obdano z oljkami.


Baux de Provence

Dobro uro in pol kasneje smo se odpravili naprej proti kraju Orange, kjer smo si ogledali odlično ohranjeno rimsko gledališče, kjer še danes, v poletnih mesecih, uprizarjajo različne predstave. Prav tako pa smo si ogledali tudi katedralo in Tiberijev slavolok, ki so ga postavili v spomin na Cezarjeve zmage nad Galci.


Rimsko gledališče v Orangu

Po treh uraj in pol pa smo odšli še do zadnje, uro in petnajst minut oddaljene točke in sicer dvorca Brabantine, ki nam ga je razkazala ponosna lastnica, ki tam z družino še vedno živi.

Naslednji dan smo se od vonja sivke in zvoka škržatov poslovili, saj smo se iz Provanse, čez centralni masiv, odpravili proti severo-zahodu Francije, kjer nas je čakala prva postojanka, prelaz Col de la Chavade, na katerem smo si privoščili pravo kmečko pojedino, na koncu katere so se prilegki tudi znameniti francoski siri.

St. Remy - Col De La Chavade

Sorodne teme:

- Potovanje po Franciji (2002) - 1. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 2. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 4. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 5. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 6. del

Potovanje po Franciji (2002) - 3. del

5. julija zjutraj smo se iz St. Remya odpeljali v 45 minut oddaljeno vas Baux de Provence, ki se nahaja v objemu navpičnega skalovja provansalskih hribov in kjer gre v bistvu za muzej na prostem.


St. Remy - Baux De Provence - Orange - St. Remy

Ogledali smo si ozke in več stoletij stare kamnite uličice, tamkajšnje ruševine gradu in seveda prekrasen razgled na celotno Provanso obdano z oljkami.


Baux de Provence

Dobro uro in pol kasneje smo se odpravili naprej proti kraju Orange, kjer smo si ogledali odlično ohranjeno rimsko gledališče, kjer še danes, v poletnih mesecih, uprizarjajo različne predstave. Prav tako pa smo si ogledali tudi katedralo in Tiberijev slavolok, ki so ga postavili v spomin na Cezarjeve zmage nad Galci.


Rimsko gledališče v Orangu

Po treh uraj in pol pa smo odšli še do zadnje, uro in petnajst minut oddaljene točke in sicer dvorca Brabantine, ki nam ga je razkazala ponosna lastnica, ki tam z družino še vedno živi.

Naslednji dan smo se od vonja sivke in zvoka škržatov poslovili, saj smo se iz Provanse, čez centralni masiv, odpravili proti severo-zahodu Francije, kjer nas je čakala prva postojanka, prelaz Col de la Chavade, na katerem smo si privoščili pravo kmečko pojedino, na koncu katere so se prilegki tudi znameniti francoski siri.

St. Remy - Col De La Chavade

Sorodne teme:

- Potovanje po Franciji (2002) - 1. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 2. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 4. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 5. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 6. del

As ti tud notr padu?

Končno na televiziji spet ena dobra oddaja, ki jih na naših televizijah kar malo pogrešam. Zadnja oddaja v kateri sem resnično užival, je bila podelitev Viktorjev. Mislim, da je Pop tv z oddajo "As ti tud notr padu?" zadel v polno. Jurij in Lado sta bila odlična in samo upam, da jima ne bo zmanjkalo idej. Kar tako naprej!

As ti tud notr padu?

Končno na televiziji spet ena dobra oddaja, ki jih na naših televizijah kar malo pogrešam. Zadnja oddaja v kateri sem resnično užival, je bila podelitev Viktorjev. Mislim, da je Pop tv z oddajo "As ti tud notr padu?" zadel v polno. Jurij in Lado sta bila odlična in samo upam, da jima ne bo zmanjkalo idej. Kar tako naprej!

1. krog predsedniških volitev

Čestitke Turku in Gaspariju! Zdaj pa lepo prosim LDS-ovce, da niso užaljeni in da v 2. krogu podprejo Turka.

1. krog predsedniških volitev

Čestitke Turku in Gaspariju! Zdaj pa lepo prosim LDS-ovce, da niso užaljeni in da v 2. krogu podprejo Turka.

Koga boste volili za predsednika Slovenije?

Žal nobene od obeh anket (Blogger in Addfreestats) ne morem dati v arhiv, zato bom vse ankete (razen prve "Ali radi potujete", ki je nikjer ni več) objavil v kategoriji "Ankete", pa čeprav se jih ne da normalno skopirati, torej z grafi. Mogoče bo več sreče pri Anketnik.net.

Koga boste volili za predsednika Slovenije?
(Blogger)

Dr. Danila Turka
4 (30%)
Lojzeta Peterleta
0 (0%)
Mag. Mitjo Gasparija
4 (30%)
Zmaga Jelinčiča Plemenitega
3 (23%)
Nikogar od njih
0 (0%)
Ne vem še
2 (15%)
Ne bom volil/a
0 (0%)
Trenutno št. glasov: 13

Koga boste volili za predednika Slovenije?
(Addfreestats)

Dr. Danila Turka
2 (22.2%)
Lojzeta Peterleta
1 (11.1%)
Mag. Mitjo Gasparija
2 (22.2%)
Zmaga Jelincica Plemenitega
2 (22.2%)
Nikogar od njih
1 (11.1%)
Ne vem se
1 (11.1%)
Ne bom volil/a
0 (0.0%)
Total Votes : 9

Koga boste volili za predsednika Slovenije?

Žal nobene od obeh anket (Blogger in Addfreestats) ne morem dati v arhiv, zato bom vse ankete (razen prve "Ali radi potujete", ki je nikjer ni več) objavil v kategoriji "Ankete", pa čeprav se jih ne da normalno skopirati, torej z grafi. Mogoče bo več sreče pri Anketnik.net.

Koga boste volili za predsednika Slovenije?
(Blogger)

Dr. Danila Turka
4 (30%)
Lojzeta Peterleta
0 (0%)
Mag. Mitjo Gasparija
4 (30%)
Zmaga Jelinčiča Plemenitega
3 (23%)
Nikogar od njih
0 (0%)
Ne vem še
2 (15%)
Ne bom volil/a
0 (0%)
Trenutno št. glasov: 13

Koga boste volili za predednika Slovenije?
(Addfreestats)

Dr. Danila Turka
2 (22.2%)
Lojzeta Peterleta
1 (11.1%)
Mag. Mitjo Gasparija
2 (22.2%)
Zmaga Jelincica Plemenitega
2 (22.2%)
Nikogar od njih
1 (11.1%)
Ne vem se
1 (11.1%)
Ne bom volil/a
0 (0.0%)
Total Votes : 9

Volilni molk

Volilni molk! Dobro premislite in se še bolje odločite!

Volilni molk

Volilni molk! Dobro premislite in se še bolje odločite!

Potovanje po Franciji (2002) - 2. del

Dolgujem vam še nekaj slik od zadnjič. Na prvi sliki je pogled na Monte Carlo, na drugi pa hotel Accent De Sud v Provansi.







In sedaj res nadaljevanje z Avignonom, kamor smo odšli naslednji dan, malce pred deseto uro in kamor smo prispeli po pol ure vožnje po prekrasni Provansi.


St.Remy - Avignon - Arles - St.Remy

Avignon, z obzidjem obdano mesto, očara marsikaterega obiskovalca, ki pa ima poleg lepo urejene okolice, tudi bogato zgodovino. Tako v njem, med drugimi, najdemo papeško palačo in srednjeveški most.


Papeška palača v Avignonu

In kako to, da je bila papeška palača v Avignonu? Kdor ne pozna zgodovine, naj napišem nekaj besed o zgodovini Avignona.

Konec 13. st. je cerkev bila najmogočnejša v svoji zgodovini, kar je bilo delo papeža Bonifacija VIII. Ta se je velikokrat sprl s francoskim kraljem Filipom Lepim, ki je bil eden izmed najmogočnješih francoskih kraljev v zgodovini. Ker je Filip hotel imeti nadzor nad francosko cerkvijo, je papež razglasil leta 1302 bulo (= kraljevski ali papežev ukaz) Unam sanctam, s katero se je razglasil za najvišjega vladarja na zemlji, pokornega edino bogu. 1303. leta so Francozi premagali papeža, general je z železno rokavico oklofutal papeža, ki je kmalu za tem umrl. Novega papeža so postavili leta 1305 (Clement V), Francozi pa so ga leta 1309 odpeljali v Avignon. Papežu so »podarili« mesto, da je bilo kot neodvisno, a so mu vsak trenutek lahko preprečili odhod, prihod hrane, pošte,… Poleg tega so večino kardinalov postavili iz Francije in s tem zagotovili, da bodo novi papeži Franzoci in da ne bodo hoteli nazaj v Rim. Papeži so ostali v Franciji do 1378, ko se je cerkev v Rimu temu uprla in izvolila Papeža, ki ga Francozi niso priznali in izvolili svojega Papeža. Evropa je tako poznala dva Papeža vse do leta 1409.

Papeže volijo v Konklavu, pod ključem. Najprej so bili kardinali zelo pokvarjeni, vsi podkupljeni, pripadniki bogatih rimskih družin, vsi so imeli posestva, ljubice, otroke. Za papeža so se borile rimske družine Orsini, Colonne,. …Kdor je dal več denarja, je bil izvoljen. Ko so papeža odvlekli v Francijo, se po njegovi smrti niso mogli dogovoriti, kdo bi bil papež. Kardinali so se izogibali konklavu in stalno potovali, nikoli jih niso mogli zbrati. Ko so jih s pretvezo le dobili skupaj, so se prerekali zelo dolgko. Francoski kralj je izgubil živce, zato je dal zazidati cerkvena vrata in jih zaprl notri. Dal jim je samo toliko hrane, da so lahko preživeli, a kardinali so bili uporni. Niti lakota, iztrebki jih niso pripravili, da bi izvolili novega papeža, zato jim je kralj porušil streho. Od 20. aprila 1314 do 07.08.1316 je bila cerkev brez poglavarja! Na koncu so izvolili najstarejšega kardinala, ki bi kmalu umrl. Ta pa je živel še celih 18 let. Od takrat so postavili nova pravila. Ob smri papeža se kardinale zapre vsakega v svojo samostansko celico. Ne morejo ven, hrana in iztrebki gredo skozi loputico v vratih. Ko papeža izvolijo (preberejo lističe), jih sežgejo, bel dim pa označuje novega papeža. Še danes bel dim iz dimnika pomeni, da je izvoljnen nov papež, čeprav se ga ne voli več tako rigorozno.

Po ogledu Avignona smo odšli do Pont du Garda-a, akvadukta nad reko Gard. Rimsi akvadukt nas je s svojo veličino resnično prevzel, prevzela pa nas je tudi prekrasna okolica reke Gard, kjer bi se, če bi imeli s seboj šotore, z veseljem za kakšen dan utaborili v bližnjem kampu ter se preiskusili z vožnjo s kanuji.


Pon du Gard




Reka Gard

Rimljani so v južno Galijo prišli že zelo zgodaj. Leta 125 – 122 pr.n.š. so osvojili Provanso, ostalo Francijo pa šele 70 let kasneje (Gaj Julij Cezar, cca 58 – 52 pr.n.š.). Sčasoma so se tu naseljevali, ker je bila podobna domovini. Senatorji so sem lahko potovali brez dovoljenja cesarja (kar je veljalo le za Italijo!). Leta 50 n.š. so zgradili Pont du Gard, enega največjih ohranjenih akvaduktov na svetu. Peljal je vodo v Nîmes.

Za konec dneva pa nam je ostal še Arles. Prav tako lepo mestece z amfiteatrom, lepo romansko cerkvijo in pompozno katedralo… Edina slabost je bila ta, da smo se v mestu malce izgubili, zato smo bili na koncu vsi skupaj malo tečni.

Kakorkoli že, Arles je bil skupaj z Orangom, ki je na naš prihod še čakal, pomembno rimsko mesto, kasneje pa trdnjava za svoje grofe. V 12. st. so tukaj razvili svojo obliko krščanstva, imenovano katarstvo ali albižanstvo. Verjeli so v dobro in zlo in bili zelo strpni. Te ideje so prišle iz manihejstva (vera v Turčiji) in od Bogomilov v Bosni. Cerkev jih je označila za heretike, zato so jih v 13. st. kruto zatrli. Mesta so požigali, klali, mučili…Kasneje je Provansa postala grofija, katere simbol je bil delfin, zato se je imenovala Dauphineja (dauphin = delfin; dofen;dofineja). Francosaki kralj je s poroko Dauphinejo dobil, pod pogojem, da ostane samostojna. Zato je vedno lastnik Dauphineje prestolonaslednik, ki se mu reče Dophin (dofen = tako kot je Charles danes velški princ, ker je Wales samostojna kneževina, ni pa neodvisna.

Amfiteater v Arlesu

Naslednjič nadaljujem z Baux de Provence.

Sorodne teme:

- Potovanje po Franciji (2002) - 1. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 3. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 4. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 5. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 6. del

Potovanje po Franciji (2002) - 2. del

Dolgujem vam še nekaj slik od zadnjič. Na prvi sliki je pogled na Monte Carlo, na drugi pa hotel Accent De Sud v Provansi.







In sedaj res nadaljevanje z Avignonom, kamor smo odšli naslednji dan, malce pred deseto uro in kamor smo prispeli po pol ure vožnje po prekrasni Provansi.


St.Remy - Avignon - Arles - St.Remy

Avignon, z obzidjem obdano mesto, očara marsikaterega obiskovalca, ki pa ima poleg lepo urejene okolice, tudi bogato zgodovino. Tako v njem, med drugimi, najdemo papeško palačo in srednjeveški most.


Papeška palača v Avignonu

In kako to, da je bila papeška palača v Avignonu? Kdor ne pozna zgodovine, naj napišem nekaj besed o zgodovini Avignona.

Konec 13. st. je cerkev bila najmogočnejša v svoji zgodovini, kar je bilo delo papeža Bonifacija VIII. Ta se je velikokrat sprl s francoskim kraljem Filipom Lepim, ki je bil eden izmed najmogočnješih francoskih kraljev v zgodovini. Ker je Filip hotel imeti nadzor nad francosko cerkvijo, je papež razglasil leta 1302 bulo (= kraljevski ali papežev ukaz) Unam sanctam, s katero se je razglasil za najvišjega vladarja na zemlji, pokornega edino bogu. 1303. leta so Francozi premagali papeža, general je z železno rokavico oklofutal papeža, ki je kmalu za tem umrl. Novega papeža so postavili leta 1305 (Clement V), Francozi pa so ga leta 1309 odpeljali v Avignon. Papežu so »podarili« mesto, da je bilo kot neodvisno, a so mu vsak trenutek lahko preprečili odhod, prihod hrane, pošte,… Poleg tega so večino kardinalov postavili iz Francije in s tem zagotovili, da bodo novi papeži Franzoci in da ne bodo hoteli nazaj v Rim. Papeži so ostali v Franciji do 1378, ko se je cerkev v Rimu temu uprla in izvolila Papeža, ki ga Francozi niso priznali in izvolili svojega Papeža. Evropa je tako poznala dva Papeža vse do leta 1409.

Papeže volijo v Konklavu, pod ključem. Najprej so bili kardinali zelo pokvarjeni, vsi podkupljeni, pripadniki bogatih rimskih družin, vsi so imeli posestva, ljubice, otroke. Za papeža so se borile rimske družine Orsini, Colonne,. …Kdor je dal več denarja, je bil izvoljen. Ko so papeža odvlekli v Francijo, se po njegovi smrti niso mogli dogovoriti, kdo bi bil papež. Kardinali so se izogibali konklavu in stalno potovali, nikoli jih niso mogli zbrati. Ko so jih s pretvezo le dobili skupaj, so se prerekali zelo dolgko. Francoski kralj je izgubil živce, zato je dal zazidati cerkvena vrata in jih zaprl notri. Dal jim je samo toliko hrane, da so lahko preživeli, a kardinali so bili uporni. Niti lakota, iztrebki jih niso pripravili, da bi izvolili novega papeža, zato jim je kralj porušil streho. Od 20. aprila 1314 do 07.08.1316 je bila cerkev brez poglavarja! Na koncu so izvolili najstarejšega kardinala, ki bi kmalu umrl. Ta pa je živel še celih 18 let. Od takrat so postavili nova pravila. Ob smri papeža se kardinale zapre vsakega v svojo samostansko celico. Ne morejo ven, hrana in iztrebki gredo skozi loputico v vratih. Ko papeža izvolijo (preberejo lističe), jih sežgejo, bel dim pa označuje novega papeža. Še danes bel dim iz dimnika pomeni, da je izvoljnen nov papež, čeprav se ga ne voli več tako rigorozno.

Po ogledu Avignona smo odšli do Pont du Garda-a, akvadukta nad reko Gard. Rimsi akvadukt nas je s svojo veličino resnično prevzel, prevzela pa nas je tudi prekrasna okolica reke Gard, kjer bi se, če bi imeli s seboj šotore, z veseljem za kakšen dan utaborili v bližnjem kampu ter se preiskusili z vožnjo s kanuji.


Pon du Gard




Reka Gard

Rimljani so v južno Galijo prišli že zelo zgodaj. Leta 125 – 122 pr.n.š. so osvojili Provanso, ostalo Francijo pa šele 70 let kasneje (Gaj Julij Cezar, cca 58 – 52 pr.n.š.). Sčasoma so se tu naseljevali, ker je bila podobna domovini. Senatorji so sem lahko potovali brez dovoljenja cesarja (kar je veljalo le za Italijo!). Leta 50 n.š. so zgradili Pont du Gard, enega največjih ohranjenih akvaduktov na svetu. Peljal je vodo v Nîmes.

Za konec dneva pa nam je ostal še Arles. Prav tako lepo mestece z amfiteatrom, lepo romansko cerkvijo in pompozno katedralo… Edina slabost je bila ta, da smo se v mestu malce izgubili, zato smo bili na koncu vsi skupaj malo tečni.

Kakorkoli že, Arles je bil skupaj z Orangom, ki je na naš prihod še čakal, pomembno rimsko mesto, kasneje pa trdnjava za svoje grofe. V 12. st. so tukaj razvili svojo obliko krščanstva, imenovano katarstvo ali albižanstvo. Verjeli so v dobro in zlo in bili zelo strpni. Te ideje so prišle iz manihejstva (vera v Turčiji) in od Bogomilov v Bosni. Cerkev jih je označila za heretike, zato so jih v 13. st. kruto zatrli. Mesta so požigali, klali, mučili…Kasneje je Provansa postala grofija, katere simbol je bil delfin, zato se je imenovala Dauphineja (dauphin = delfin; dofen;dofineja). Francosaki kralj je s poroko Dauphinejo dobil, pod pogojem, da ostane samostojna. Zato je vedno lastnik Dauphineje prestolonaslednik, ki se mu reče Dophin (dofen = tako kot je Charles danes velški princ, ker je Wales samostojna kneževina, ni pa neodvisna.

Amfiteater v Arlesu

Naslednjič nadaljujem z Baux de Provence.

Sorodne teme:

- Potovanje po Franciji (2002) - 1. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 3. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 4. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 5. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 6. del

Cukljati in njegove neumnosti

Očitno sem tudi jaz malce nestrpen. Nestrpen sem do slovenskih voznikov, ki me skoraj vsakodnevno spravljajo ob živce z jutranjimi prometnimi nesrečami na avtocesti med Domžalami in Šentjakobom. Še pred pol leta se to ni dogajalo, sedaj pa skoraj vsak drugi dan. Pa naj še kdo reče, da so avtoceste med najbolj varnimi.

Danes pa me je, še pred vozniki, ob živce spravil France Cukljati, zoper katerega sem prav tako nestrpen. Mislim, saj od njega ne moreš pričakovati kakšnih pametnih komentarjev, ampak to, kar sem prebral danes v Dnevniku, pa je sodu izbilo dno.

Da ti, ob včerajšnji izročitvi novinarske peticije zoper cenzuro in politične pritiske, izjavi: "V uredništvih Dnevnika in Mladine naj premislijo o svojem ravnanju z novinarji."

Ja, pa kje ta človek sploh živi? Res, da je največ podpisnikov novinarjev Dnevnika in Mladine, vendar to še ne pomeni, da se njim krati svoboda pisanja in komentiranja, ampak da se ta svoboda krši novinarjem nacionalke, Dela in še kakšnega drugea medija.

Zato verjetno največ podpisnikov iz npr. Dnevnika, ker je zelo veliko novinarjev Dela prestopilo zaradi cenzure in političnih pritiskov, na Dnevnik. Ostali novinarji Dnevnika, pa so peticijo, kot so dejali sami, podpisali v podporo svojim kolegom.

A Cukljati tega ne dojame ali pa mu je potrebno čestitati za tako dobro idejo, ki se je nihče ne bi spomnil, torej da bi krivdo zvalil na Dnevnik in Mladino.

Cukljati in njegove neumnosti

Očitno sem tudi jaz malce nestrpen. Nestrpen sem do slovenskih voznikov, ki me skoraj vsakodnevno spravljajo ob živce z jutranjimi prometnimi nesrečami na avtocesti med Domžalami in Šentjakobom. Še pred pol leta se to ni dogajalo, sedaj pa skoraj vsak drugi dan. Pa naj še kdo reče, da so avtoceste med najbolj varnimi.

Danes pa me je, še pred vozniki, ob živce spravil France Cukljati, zoper katerega sem prav tako nestrpen. Mislim, saj od njega ne moreš pričakovati kakšnih pametnih komentarjev, ampak to, kar sem prebral danes v Dnevniku, pa je sodu izbilo dno.

Da ti, ob včerajšnji izročitvi novinarske peticije zoper cenzuro in politične pritiske, izjavi: "V uredništvih Dnevnika in Mladine naj premislijo o svojem ravnanju z novinarji."

Ja, pa kje ta človek sploh živi? Res, da je največ podpisnikov novinarjev Dnevnika in Mladine, vendar to še ne pomeni, da se njim krati svoboda pisanja in komentiranja, ampak da se ta svoboda krši novinarjem nacionalke, Dela in še kakšnega drugea medija.

Zato verjetno največ podpisnikov iz npr. Dnevnika, ker je zelo veliko novinarjev Dela prestopilo zaradi cenzure in političnih pritiskov, na Dnevnik. Ostali novinarji Dnevnika, pa so peticijo, kot so dejali sami, podpisali v podporo svojim kolegom.

A Cukljati tega ne dojame ali pa mu je potrebno čestitati za tako dobro idejo, ki se je nihče ne bi spomnil, torej da bi krivdo zvalil na Dnevnik in Mladino.

Nestrpnost Slovencev

Zakaj smo Slovenci tako zelo nestrpni? Zakaj se bojimo vsega tujega, drugačnega? Bojimo se tujcev, homoseksualcev, Romov, džamije… Zakaj? Je to posledica naše zgodovine, ker smo bili mi, ubogi Slovenci vedno hlapci nekomu tretjemu in se sedaj bojimo, da bi spet nekdo prišel izven meja Slovenije in nas podjarmil? In če je to res, kje je potemtakem razlog, da se bojimo homoseksualcev, Romov, džamije…?

Zakaj je v četrtek varnostnik iz Orto bara vrgel dve lezbijki, ki sta se poljubljali in jima rekel, da to ni take vrste lokal in da naj gresta v tak lokal, kjer se to počne? In ko sta se pritožili lastniku lokala, jima je ta sicer dovolil, da vstopita, vendar jima je hkrati dejal, da je to heteroseksualen lokal. Zanima me, kaj bi varnostnik storil, če bi se v lokalu poljubljala fant in dekle? Bi ju tudi vrgel ven? In ko sem tako razmišljal in premleval…, sem se spomnil, da bi bilo dobro pogledati našo zakonodajo. Mogoče pa zakon o gostinstvu določa kaj je heteroseksualni in kaj homoseksualni lokal in je to varnostnik upravičeno storil? In kaj sem ugotovil? Ne boste verjeli. Tam ni niti ene besede »heteroseksualen« ali pa »homoseksualen«. Torej so vsi lokali namenjeni vsem, ne glede na spol, raso, vero, spolno usmerjenost, politično prepričanje…

In Romi? Vse skupaj metati v isti koš zaradi nekaj kriminalcev, ki prihajajo iz Romskih vrst? In zakaj potem ne mečemo v isti koš vseh Slovencev, ko se npr. zgodi dogodek Plut. Nikogar takrat nisem slišal, ki bi govoril, da smo pa vsi Slovenci kriminalci. Zanimivo, kajne? Ampak ker so to Romi, je pa zgodba čisto drugačna.

Ali pa džamija. Zakaj ne dovoliti muslimanom v Sloveniji, ki so tudi državljani Slovenije, džamije? Cerkva je na vsakem vogalu polno, da pa bi zgradili eno džamijo… ne to pa ne. To je pa preveč.

Sprašujem se, kam pluje ta naša prelepa Slovenija? Kdaj se bo vse skupaj ustavilo? Danes, jutri, nikoli?

Nestrpnost Slovencev

Zakaj smo Slovenci tako zelo nestrpni? Zakaj se bojimo vsega tujega, drugačnega? Bojimo se tujcev, homoseksualcev, Romov, džamije… Zakaj? Je to posledica naše zgodovine, ker smo bili mi, ubogi Slovenci vedno hlapci nekomu tretjemu in se sedaj bojimo, da bi spet nekdo prišel izven meja Slovenije in nas podjarmil? In če je to res, kje je potemtakem razlog, da se bojimo homoseksualcev, Romov, džamije…?

Zakaj je v četrtek varnostnik iz Orto bara vrgel dve lezbijki, ki sta se poljubljali in jima rekel, da to ni take vrste lokal in da naj gresta v tak lokal, kjer se to počne? In ko sta se pritožili lastniku lokala, jima je ta sicer dovolil, da vstopita, vendar jima je hkrati dejal, da je to heteroseksualen lokal. Zanima me, kaj bi varnostnik storil, če bi se v lokalu poljubljala fant in dekle? Bi ju tudi vrgel ven? In ko sem tako razmišljal in premleval…, sem se spomnil, da bi bilo dobro pogledati našo zakonodajo. Mogoče pa zakon o gostinstvu določa kaj je heteroseksualni in kaj homoseksualni lokal in je to varnostnik upravičeno storil? In kaj sem ugotovil? Ne boste verjeli. Tam ni niti ene besede »heteroseksualen« ali pa »homoseksualen«. Torej so vsi lokali namenjeni vsem, ne glede na spol, raso, vero, spolno usmerjenost, politično prepričanje…

In Romi? Vse skupaj metati v isti koš zaradi nekaj kriminalcev, ki prihajajo iz Romskih vrst? In zakaj potem ne mečemo v isti koš vseh Slovencev, ko se npr. zgodi dogodek Plut. Nikogar takrat nisem slišal, ki bi govoril, da smo pa vsi Slovenci kriminalci. Zanimivo, kajne? Ampak ker so to Romi, je pa zgodba čisto drugačna.

Ali pa džamija. Zakaj ne dovoliti muslimanom v Sloveniji, ki so tudi državljani Slovenije, džamije? Cerkva je na vsakem vogalu polno, da pa bi zgradili eno džamijo… ne to pa ne. To je pa preveč.

Sprašujem se, kam pluje ta naša prelepa Slovenija? Kdaj se bo vse skupaj ustavilo? Danes, jutri, nikoli?

50.000 praznih glasovnic

Vprašanje novinarja 24 ur, postavljeno 14. oktobra, predsedniku republiške volilne komisije Antonu Gašperju Frantarju, glede pošiljana 50.000 praznih glasovnic državljanom Slovenije, ki živijo v tujini in to kljub temu, da želje volilni komisiji niso sporočili, kot do določa Zakon o evidenci volilne pravice:

Kakšna so zagotovila, da je tisti, ki glasuje po pošti, dejansko tisti, ki mu je bila glasovnica poslana, torej, da glasovnico dobi prava oseba in da prava oseba tudi odda glas?

Odgovor g. Frantarja: Ja, to zakon omenjuje…(5 sekund premora za "razmislek"),… pač… (3 sekunde premora za razmislek)….garancije...da ni nobene…prav velike ne, ker ni več potrjevanja, ampak to je stvar zakonodajalca.

Bolj podrobno o tej temi, si lahko preberete tukaj.

Sprašujem se kako lahko pošiljajo glasovnice naokrog, če pa sta si zakona v nasprotju? Pa ne samo to. Kako lahko glasovnice pošiljajo v države, ki sploh ne obstajajo več in to celo ljudem, ki niso več med živimi!?

Očitno vladajoče stranke že dalj časa dojemajo, da so potrebne spremembe zakonodaje, s pomočjo katere se bodo lahko ponovno povzpele na oblast. Namesto, da bi se malo zamislile nad svojim delom, popravile nastalo škodo in se na tak način ponovno, ali pa tudi ne, zavihtele na oblast, vse skupaj kaže samo na stanje obupanosti vladajočih strank.

50.000 praznih glasovnic

Vprašanje novinarja 24 ur, postavljeno 14. oktobra, predsedniku republiške volilne komisije Antonu Gašperju Frantarju, glede pošiljana 50.000 praznih glasovnic državljanom Slovenije, ki živijo v tujini in to kljub temu, da želje volilni komisiji niso sporočili, kot do določa Zakon o evidenci volilne pravice:

Kakšna so zagotovila, da je tisti, ki glasuje po pošti, dejansko tisti, ki mu je bila glasovnica poslana, torej, da glasovnico dobi prava oseba in da prava oseba tudi odda glas?

Odgovor g. Frantarja: Ja, to zakon omenjuje…(5 sekund premora za "razmislek"),… pač… (3 sekunde premora za razmislek)….garancije...da ni nobene…prav velike ne, ker ni več potrjevanja, ampak to je stvar zakonodajalca.

Bolj podrobno o tej temi, si lahko preberete tukaj.

Sprašujem se kako lahko pošiljajo glasovnice naokrog, če pa sta si zakona v nasprotju? Pa ne samo to. Kako lahko glasovnice pošiljajo v države, ki sploh ne obstajajo več in to celo ljudem, ki niso več med živimi!?

Očitno vladajoče stranke že dalj časa dojemajo, da so potrebne spremembe zakonodaje, s pomočjo katere se bodo lahko ponovno povzpele na oblast. Namesto, da bi se malo zamislile nad svojim delom, popravile nastalo škodo in se na tak način ponovno, ali pa tudi ne, zavihtele na oblast, vse skupaj kaže samo na stanje obupanosti vladajočih strank.

Potovanje po Franciji (2002) - 1. del

Danes začenjam s potopisom desetdnevnega potovanja po Franciji.

Ko smo se pripravljali na potovanje in po internetu brskali za rezervacijami hotelov ter lokacijami nameravanih ogledov, da ja ne bi česar zanimivega izpustili, smo se odločili, da bomo na pot odšli okoli 5. ure zjutraj, dne 3.7.2002. Seveda se našega plana nismo držali in smo, zaradi "rajzenfibra", iz Ljubljane štartali že ob 3.30 uri.

Pod od Trsta, preko Monte Carla, do St.Remy-ja

Ob 10.45 uri smo prispeli v Monaco oz. Monte Carlo, kjer smo se sprehodili po starem mestnem jedru, si ogledali knežjo palačo, neoromansko katedralo, množico veličastnih jaht in na eni izmed manjših ulic pili sorazmerno drag čaj. Na srečo je bila vsaj garažna hiša zelo poceni.

Ob 13.45 uri smo se odpravili naprej proti Provansi oziroma kraju St. Remy de Provence, kjer smo se ob 17.05 uri nastanili v prečudovitem majhnem družinskem hotelu Accent du Sud in kjer se je pravzaprav naše resnično potovanje po Franciji šele začelo.

Mestece St. Remy de Provence leži sredi mediteransko dišečih polj, znan pa je tudi kot rojstni kraj Nostradamusa in tudi kot kraj, kjer je Van Gough ustvaril 150 slik.

St. Remy De Provence

Ker pa nas je vse skupaj 1074 prevoženih kilometrov in več urna vožnja dodobra utrudila, smo ta dan odšli samo na en krajši sprehod po St. Remyu in se dokaj zgodaj odpravili spat.

Za uvod toliko, nadaljujem pa naslednjič, ko bom pisal o Avignonu.

Sorodne teme:

- Potovanje po Franciji (2002) - 2. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 3. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 4. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 5. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 6. del

Potovanje po Franciji (2002) - 1. del

Danes začenjam s potopisom desetdnevnega potovanja po Franciji.

Ko smo se pripravljali na potovanje in po internetu brskali za rezervacijami hotelov ter lokacijami nameravanih ogledov, da ja ne bi česar zanimivega izpustili, smo se odločili, da bomo na pot odšli okoli 5. ure zjutraj, dne 3.7.2002. Seveda se našega plana nismo držali in smo, zaradi "rajzenfibra", iz Ljubljane štartali že ob 3.30 uri.

Pod od Trsta, preko Monte Carla, do St.Remy-ja

Ob 10.45 uri smo prispeli v Monaco oz. Monte Carlo, kjer smo se sprehodili po starem mestnem jedru, si ogledali knežjo palačo, neoromansko katedralo, množico veličastnih jaht in na eni izmed manjših ulic pili sorazmerno drag čaj. Na srečo je bila vsaj garažna hiša zelo poceni.

Ob 13.45 uri smo se odpravili naprej proti Provansi oziroma kraju St. Remy de Provence, kjer smo se ob 17.05 uri nastanili v prečudovitem majhnem družinskem hotelu Accent du Sud in kjer se je pravzaprav naše resnično potovanje po Franciji šele začelo.

Mestece St. Remy de Provence leži sredi mediteransko dišečih polj, znan pa je tudi kot rojstni kraj Nostradamusa in tudi kot kraj, kjer je Van Gough ustvaril 150 slik.

St. Remy De Provence

Ker pa nas je vse skupaj 1074 prevoženih kilometrov in več urna vožnja dodobra utrudila, smo ta dan odšli samo na en krajši sprehod po St. Remyu in se dokaj zgodaj odpravili spat.

Za uvod toliko, nadaljujem pa naslednjič, ko bom pisal o Avignonu.

Sorodne teme:

- Potovanje po Franciji (2002) - 2. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 3. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 4. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 5. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 6. del

Zadnji komentarji

Danes sem na blog dodal še zadnje komentarje. Navodila za blogger so spodaj.
http://ninnnna.blogspot.com/2007/09/zadnji-komentarji-za-blogger.html

Hvala, Nina.

Zadnji komentarji

Danes sem na blog dodal še zadnje komentarje. Navodila za blogger so spodaj.
http://ninnnna.blogspot.com/2007/09/zadnji-komentarji-za-blogger.html

Hvala, Nina.

Sony Ericsson P1

Ali ima mogoče kdo informacijo, kdaj tale lepotec pride na police trgovin in kdaj ga bodo začeli
ponujati pri mobilnih operaterjih?

Gre namreč (po funkcijah sodeč) za izredno dober telefon, ki bi ga ful rad imel.

Po obliki je podoben W880i, po funkcijah pa je podoben, sicer nekoliko okornemu, P990i. Odlična kombinacija torej. Meri 116 x 55 x 17 in je težak 124 g. Ne ravno malo, vendar po mojem mnenju uporabnik na to, ob vseh teh funkcijah, pozabi.

Pregledno uporabo zagotavlja 256-tisoč barvni zaslon ločljivosti 240 x 320 pik, ki je povrh vsega še občutljiv na dotik in prepozna pisavo. Ker tako napredna naprava potrebuje kar veliko spomina, so se pri Sony Ericssonu odločili, da vgradijo 160 MB spomina in ponudijo možnost da vstavimo MicroSD kartico. P1 ima podporo za GPRS prenos podatkov, UMTS prenos podatkov, 3G, WiFI (802.11 b), ter še vmesnike za Bluetooth 2.0, IR in USB, uporablja pa operacijski sistem Symbian UIQ 3.0. P1 pa vključuje tudi vgrajen digitalni fotoaparat ločljivosti kar 3,15 milijona točk (bliskavica, samodejno osredotočenje, videotelefonija…), podporo za nameščanje lastnih JAVA aplikacij, FM radijski sprejemnik z RDS-om, zmogljiv večpredstavnostni predvajalanik, podporo za sinhronizacijo in SyncML, pisarniške aplikacije (Pocket Word in Pocket Excell), pregledovalnik vizitk, diktafon in foto album.

Poudariti pa je potrebno tudi, da ima P1 izboljšave tudi na področju designa, vzdržljivosti baterije in hitrosti delovanja. Njegov zaslon meri 66 milimetrov, kar je več kot dovolj za spremljanje televizije. Za lažje tipkanje besedilnih sporočil in elektronske pošte pa bo QWERTY tipkovnica prišla še kako prav; za dodatno funkcionalnost pa naj bi P1 imel tudi program, ki prepozna vašo pisavo in predvideva, kaj boste v sporočilih napisali.

Sony Ericsson P1

Ali ima mogoče kdo informacijo, kdaj tale lepotec pride na police trgovin in kdaj ga bodo začeli
ponujati pri mobilnih operaterjih?

Gre namreč (po funkcijah sodeč) za izredno dober telefon, ki bi ga ful rad imel.

Po obliki je podoben W880i, po funkcijah pa je podoben, sicer nekoliko okornemu, P990i. Odlična kombinacija torej. Meri 116 x 55 x 17 in je težak 124 g. Ne ravno malo, vendar po mojem mnenju uporabnik na to, ob vseh teh funkcijah, pozabi.

Pregledno uporabo zagotavlja 256-tisoč barvni zaslon ločljivosti 240 x 320 pik, ki je povrh vsega še občutljiv na dotik in prepozna pisavo. Ker tako napredna naprava potrebuje kar veliko spomina, so se pri Sony Ericssonu odločili, da vgradijo 160 MB spomina in ponudijo možnost da vstavimo MicroSD kartico. P1 ima podporo za GPRS prenos podatkov, UMTS prenos podatkov, 3G, WiFI (802.11 b), ter še vmesnike za Bluetooth 2.0, IR in USB, uporablja pa operacijski sistem Symbian UIQ 3.0. P1 pa vključuje tudi vgrajen digitalni fotoaparat ločljivosti kar 3,15 milijona točk (bliskavica, samodejno osredotočenje, videotelefonija…), podporo za nameščanje lastnih JAVA aplikacij, FM radijski sprejemnik z RDS-om, zmogljiv večpredstavnostni predvajalanik, podporo za sinhronizacijo in SyncML, pisarniške aplikacije (Pocket Word in Pocket Excell), pregledovalnik vizitk, diktafon in foto album.

Poudariti pa je potrebno tudi, da ima P1 izboljšave tudi na področju designa, vzdržljivosti baterije in hitrosti delovanja. Njegov zaslon meri 66 milimetrov, kar je več kot dovolj za spremljanje televizije. Za lažje tipkanje besedilnih sporočil in elektronske pošte pa bo QWERTY tipkovnica prišla še kako prav; za dodatno funkcionalnost pa naj bi P1 imel tudi program, ki prepozna vašo pisavo in predvideva, kaj boste v sporočilih napisali.

Anketa in odštevalnik

Vsem, ki niste opazili, naj povem, da sem danes na blog dodal dve stvari in sicer:

- odštevalnik, ki trenutno odšteva čas do volitev in
- še eno anketo, ki pa ima isto vprašanje kot prejšnja.

Za še eno anketo sem se odločil zato, ker preiskušam Bloggerjevo (to je tista prva) in sedaj še to od Addfreestats. Ne morem se namreč odločiti katero naj uporabljam. Blogerjeva mi je sicer nekako bolj pri srcu, vendar me moti, da lahko glasuješ večkrat in da nima arhiva anket. Pri drugi pa se sicer lahko glasuje samo enkrat, vendar me moti, ker ne moreš nastaviti časa glasovanja, medtem ko pa še ne vem kako je z arhivom anket.

Tako da naj vas dve anketi ne motita, vse ki ste pri prvi že glasovali pa prosim, da ponovno glasujete še v drugi anketi.

Aja. Pozna kdo še kakšno drugo, boljšo možnost za anketo?

Anketa in odštevalnik

Vsem, ki niste opazili, naj povem, da sem danes na blog dodal dve stvari in sicer:

- odštevalnik, ki trenutno odšteva čas do volitev in
- še eno anketo, ki pa ima isto vprašanje kot prejšnja.

Za še eno anketo sem se odločil zato, ker preiskušam Bloggerjevo (to je tista prva) in sedaj še to od Addfreestats. Ne morem se namreč odločiti katero naj uporabljam. Blogerjeva mi je sicer nekako bolj pri srcu, vendar me moti, da lahko glasuješ večkrat in da nima arhiva anket. Pri drugi pa se sicer lahko glasuje samo enkrat, vendar me moti, ker ne moreš nastaviti časa glasovanja, medtem ko pa še ne vem kako je z arhivom anket.

Tako da naj vas dve anketi ne motita, vse ki ste pri prvi že glasovali pa prosim, da ponovno glasujete še v drugi anketi.

Aja. Pozna kdo še kakšno drugo, boljšo možnost za anketo?

Ali smo Slovenci slabi vozniki ali pa imamo v Sloveniji slabe ceste?

Verjetno kar oboje. Ne morem si namreč kaj, da ne bi danes komentiral katastrofalnih razmer na slovenskih cestah. Ker to je šlo pa že čez vse meje.

Prejšnji teden (mislim, da je bil petek), ko sem šel v službo, se je na avtocesti Domžale - Šentjakob zgodila prometna nesreča, zaradi česar sem, namesto običajnih 45 minut, rabil do službe uro in pet minut. Pa sem si rekel: "Ja dobro, se pač zgodi." Toda kaj, ko se je zgodba na isti cesti spet zgodila včeraj. Kot da to ne bi bilo dovolj, se je vse skupaj še enkrat ponovilo danes, vendar v potencirani izvedbi in sem namesto običajnih 45 minut do službe rabil eno uro in 50 minut (!?). Itak, da se je prometna nesreča ponovno zgodila na prej omenjeni relaciji, vendar je tokrat prišlo do dvojnega verižnega trčenja, zaradi česar je bil vozni pas zaprt. Poleg tega pa se je danes zgodilo še kar nekaj nesreč in vse na vpadnicah v Ljubljano. Druga (hujša) nesreča se je zgodila na črnuški obvoznici iz smeri Brnčičeve do rondoja Tomačevo, zaradi česar je bila cesta popolnoma zaprta. In to ob jutranji prometni konici. Potem se je nesreča zgodila še na križišču Dunajske in Topniške, pa na zahodni ljubljanski obvoznici iz smeri Brda proti Podutiku. Poleg tega pa so se zgodile, da ne bom vsega našteval, še vsaj štiri prometne nesreče na vpadnicah v Ljubljano. In zaradi tolikšnega števila prometnih nesreč in posledično zaprtih cest, je bila gneča na vseh ostalih (obvoznih) cestah, obupna.

Kaj se dogaja s slovenskimi vozniki? So nesreče postale nov nacionalni šport? Število nesreč se je, v primerjavi z lanskim letom, občutno povečalo. Je za to kriva vlada? Policija? Ali mogoče ceste? Samo za primer. V Kamnik se je lani preselilo najmanj 200 novih družin, kar pomeni vsaj toliko novih avtomobilov. Večina se jih seveda vozi v službo v Ljubljano. In ceste? Ostajajo take kot so bile pred leti.

Torej smo za takšno stanje na cestah odgovorni vsi. Od voznikov, ki bi morali biti bolj strpni in voziti razmeram na cesti primerno, vlada, ki bi morala skrbeti tudi za državne ali regionalne ceste in ne samo za avtoceste in policija, ki bi morala preventivno stati na nevarnih odsekih cest.

Ali pa je kriv jutrišnji mlaj?

Ali smo Slovenci slabi vozniki ali pa imamo v Sloveniji slabe ceste?

Verjetno kar oboje. Ne morem si namreč kaj, da ne bi danes komentiral katastrofalnih razmer na slovenskih cestah. Ker to je šlo pa že čez vse meje.

Prejšnji teden (mislim, da je bil petek), ko sem šel v službo, se je na avtocesti Domžale - Šentjakob zgodila prometna nesreča, zaradi česar sem, namesto običajnih 45 minut, rabil do službe uro in pet minut. Pa sem si rekel: "Ja dobro, se pač zgodi." Toda kaj, ko se je zgodba na isti cesti spet zgodila včeraj. Kot da to ne bi bilo dovolj, se je vse skupaj še enkrat ponovilo danes, vendar v potencirani izvedbi in sem namesto običajnih 45 minut do službe rabil eno uro in 50 minut (!?). Itak, da se je prometna nesreča ponovno zgodila na prej omenjeni relaciji, vendar je tokrat prišlo do dvojnega verižnega trčenja, zaradi česar je bil vozni pas zaprt. Poleg tega pa se je danes zgodilo še kar nekaj nesreč in vse na vpadnicah v Ljubljano. Druga (hujša) nesreča se je zgodila na črnuški obvoznici iz smeri Brnčičeve do rondoja Tomačevo, zaradi česar je bila cesta popolnoma zaprta. In to ob jutranji prometni konici. Potem se je nesreča zgodila še na križišču Dunajske in Topniške, pa na zahodni ljubljanski obvoznici iz smeri Brda proti Podutiku. Poleg tega pa so se zgodile, da ne bom vsega našteval, še vsaj štiri prometne nesreče na vpadnicah v Ljubljano. In zaradi tolikšnega števila prometnih nesreč in posledično zaprtih cest, je bila gneča na vseh ostalih (obvoznih) cestah, obupna.

Kaj se dogaja s slovenskimi vozniki? So nesreče postale nov nacionalni šport? Število nesreč se je, v primerjavi z lanskim letom, občutno povečalo. Je za to kriva vlada? Policija? Ali mogoče ceste? Samo za primer. V Kamnik se je lani preselilo najmanj 200 novih družin, kar pomeni vsaj toliko novih avtomobilov. Večina se jih seveda vozi v službo v Ljubljano. In ceste? Ostajajo take kot so bile pred leti.

Torej smo za takšno stanje na cestah odgovorni vsi. Od voznikov, ki bi morali biti bolj strpni in voziti razmeram na cesti primerno, vlada, ki bi morala skrbeti tudi za državne ali regionalne ceste in ne samo za avtoceste in policija, ki bi morala preventivno stati na nevarnih odsekih cest.

Ali pa je kriv jutrišnji mlaj?

Malce reklame oz. samopromocije

Za uvod si najprej poglejte ta link, gre namreč za revolucionarno novost na svetovnem spletu.
No in sedaj poglejte še na spodnji link.
http://www.videomy.com/predogled.php?page=popotnik-2001.blogspot.com%2F&x=9&y=6
Če bi me imeli radi na svoji internetni strani, vstopite v kontakt z ljudmi na http://www.videomy.com/ ali povprašajte mene. :)
Reference: Dormeo in Minimax. Kako to izgleda na strani Minimaxa, si oglejte na spodnjem linku. Na internetni strani Dormea pa me žal ni več.
http://www.minimax.si/ Na strani sicer nastopava jaz in še ena gospodična, zato morate, če želite videti mene :) - sam nastopam dvakrat, klikati levo po menijih in me boste našli. Mislim, da morate klikniti na "Funkcionalnosti Minimaxa" za drugi video. Joj, sedaj sem pa že skoraj tak kot Damjan Murko. :(

Malce reklame oz. samopromocije

Za uvod si najprej poglejte ta link, gre namreč za revolucionarno novost na svetovnem spletu.
No in sedaj poglejte še na spodnji link.
http://www.videomy.com/predogled.php?page=popotnik-2001.blogspot.com%2F&x=9&y=6
Če bi me imeli radi na svoji internetni strani, vstopite v kontakt z ljudmi na http://www.videomy.com/ ali povprašajte mene. :)
Reference: Dormeo in Minimax. Kako to izgleda na strani Minimaxa, si oglejte na spodnjem linku. Na internetni strani Dormea pa me žal ni več.
http://www.minimax.si/ Na strani sicer nastopava jaz in še ena gospodična, zato morate, če želite videti mene :) - sam nastopam dvakrat, klikati levo po menijih in me boste našli. Mislim, da morate klikniti na "Funkcionalnosti Minimaxa" za drugi video. Joj, sedaj sem pa že skoraj tak kot Damjan Murko. :(

Zakaj imam rad vlado?

Naj kar takoj na začetku povem, da vlade pravzaprav nimam rad. Zajebala je namreč vse, česar se je lotila, nečesa pa le ni zajebala. Protikadilskega zakona. :) Vem, da boste sedaj kadilci skočili v luft, toda jaz sem zelo zadovoljen in samo zaradi tega imam vlado rad. Končno nekaj dobrega in končno domov ne prihajam v, od tobačnega dima, zasmrajenih cunjah. In prav zaradi tega ne morem zastopiti novinarjev Dnevnika, da tako kritizirajo ta zakon. Včeraj ali v soboto, ne vem točno kdaj, sem bral komentar, v katerem je novinarka kritizirala zakon. Danes pa spet berem članek, v katerem piše, da naj bi gostinci protestirali in se šli neke vrsto državljansko nepokorščino. Pa ustavite konje in ne sedaj vsega zajebat. Končno se v lokalih lažje diha, vi bi nam pa to vzeli? Pa ne mi govorit, da vam je promet padel... Kdaj ste pa merili število obiskov? Ja poleti, ko so bili itak dopusti. Pa tudi če je promet padel, je to samo začasno. Verjemite, da se bo obisk postopoma začel povečevati, ker se itak ne sme kaditi nikjer in kadilci se bodo začeli vračati v svoje stare lokale. Pa saj se gre v lokal zaradi pijače in ne zaradi cigaret. No, na srečo zakon še vedno podpira okoli 80% državljanov. Očitno se tudi kadilci zavedajo nevarnosti kajenja, ali pa je v Sloveniji samo 20% kadilcev.

Vseeno pa imam eno pripombo na zakon. Po določbah zakona se ne sme kaditi tudi v gledališču oz. na odru, zaradi česar je npr. naša predstava Briljantina okrnjena, ker smo prej na odru zelo veliko kadili, sedaj pa imamo v ustih samo neprižgane cigarete. Ja, to pa je sranje.... In zaradi tega sem se sedaj odločil, da vlade vseeno nimam rad.

Zakaj imam rad vlado?

Naj kar takoj na začetku povem, da vlade pravzaprav nimam rad. Zajebala je namreč vse, česar se je lotila, nečesa pa le ni zajebala. Protikadilskega zakona. :) Vem, da boste sedaj kadilci skočili v luft, toda jaz sem zelo zadovoljen in samo zaradi tega imam vlado rad. Končno nekaj dobrega in končno domov ne prihajam v, od tobačnega dima, zasmrajenih cunjah. In prav zaradi tega ne morem zastopiti novinarjev Dnevnika, da tako kritizirajo ta zakon. Včeraj ali v soboto, ne vem točno kdaj, sem bral komentar, v katerem je novinarka kritizirala zakon. Danes pa spet berem članek, v katerem piše, da naj bi gostinci protestirali in se šli neke vrsto državljansko nepokorščino. Pa ustavite konje in ne sedaj vsega zajebat. Končno se v lokalih lažje diha, vi bi nam pa to vzeli? Pa ne mi govorit, da vam je promet padel... Kdaj ste pa merili število obiskov? Ja poleti, ko so bili itak dopusti. Pa tudi če je promet padel, je to samo začasno. Verjemite, da se bo obisk postopoma začel povečevati, ker se itak ne sme kaditi nikjer in kadilci se bodo začeli vračati v svoje stare lokale. Pa saj se gre v lokal zaradi pijače in ne zaradi cigaret. No, na srečo zakon še vedno podpira okoli 80% državljanov. Očitno se tudi kadilci zavedajo nevarnosti kajenja, ali pa je v Sloveniji samo 20% kadilcev.

Vseeno pa imam eno pripombo na zakon. Po določbah zakona se ne sme kaditi tudi v gledališču oz. na odru, zaradi česar je npr. naša predstava Briljantina okrnjena, ker smo prej na odru zelo veliko kadili, sedaj pa imamo v ustih samo neprižgane cigarete. Ja, to pa je sranje.... In zaradi tega sem se sedaj odločil, da vlade vseeno nimam rad.

Oktoberfest 2007

Kot sem obljubil, vam danes ponujam nekaj malega slik iz Oktoberfesta, kaj več pa žal ne, ker mi jih, zaradi preveč popitega pira, ni uspelo narediti. Drugače pa, če še niste bili na Oktoberfestu, le pojdite. Žur je zagotovljen. In če še ne pijete pira, ga boste tam zagotovo začeli. Vsaj tako je bilo z mano pred dvemi leti. Paziti pa morate, da rezervirate mizo v enem izmed šotorov, ker drugače mize in tudi piva sploh ne boste dobili. Sploh če greste tja v petek ali soboto, ker je takrat fuuul folka. Na srečo smo, kljub nerezervaciji, vedno dobili kakšno mizo, vendar zunaj pred šotorom. Očitno smo imeli več sreče kot pameti. Drugače pa je, če greste na Oktoberfest v nedeljo in se vračate v ponedeljek. Takrat pa, vsaj tako je bilo pred dvema letoma, ni nobenih težav.


Najprej pive...
...potem krača... žal mi je zaradi lakote ni uspelo slikati in so ostale samo še kosti...
...gneča pred enim izmed šotorov...
...posledica, če spiješ preveč pirov...

...in še en posnetek za konec

Oktoberfest 2007

Kot sem obljubil, vam danes ponujam nekaj malega slik iz Oktoberfesta, kaj več pa žal ne, ker mi jih, zaradi preveč popitega pira, ni uspelo narediti. Drugače pa, če še niste bili na Oktoberfestu, le pojdite. Žur je zagotovljen. In če še ne pijete pira, ga boste tam zagotovo začeli. Vsaj tako je bilo z mano pred dvemi leti. Paziti pa morate, da rezervirate mizo v enem izmed šotorov, ker drugače mize in tudi piva sploh ne boste dobili. Sploh če greste tja v petek ali soboto, ker je takrat fuuul folka. Na srečo smo, kljub nerezervaciji, vedno dobili kakšno mizo, vendar zunaj pred šotorom. Očitno smo imeli več sreče kot pameti. Drugače pa je, če greste na Oktoberfest v nedeljo in se vračate v ponedeljek. Takrat pa, vsaj tako je bilo pred dvema letoma, ni nobenih težav.


Najprej pive...
...potem krača... žal mi je zaradi lakote ni uspelo slikati in so ostale samo še kosti...
...gneča pred enim izmed šotorov...
...posledica, če spiješ preveč pirov...

...in še en posnetek za konec