Danes nadaljujemo potovanje še bolj proti zahodu: Osaka, Hiroshima, Yakushima. S potopisom pa bom tudi zaključil. :)
Osaka
Četrtek, 1.8.2013 –
Nedelja, 4.8.2013
Prvi avgustovski dan smo pot nadaljevali z vlakom v trideset
minut oddaljeno Osako, obmorsko mesto in drugo največje na Japonskem, saj šteje
19 milijonov prebivalcev.
Kaiseki
Kar se tiče kulinarike, je Osaka znana po morski hrani,
zlati morskih pajkih, zato smo seveda to morali poizkusiti in za naslednji dan
rezervirali kaiseki na temo morskih
pajkov. Sedeli smo kleče v klasični japonski restavraciji, stregle so nam gospe
v kimonih, morski pajki pa so bili pripravljeni na različne možne načine oz.
upoštevajoč različno kuharsko tehniko.
Eden od načinov priprave morskega pajka
Seveda pa ni vse ostalo samo pri kulinariki, ogledali smo si
tudi grad in po velikosti, tretji največji akvarij na svetu. Takoj za Atlanto
in Okinawo. Res paša za oči in toplo priporočam.
V akvariju v Osaki
Drugi dan smo odšli na izlet v 50 kilometrov oddaljeno
nekdanjo prestolnico Naro. Kakopak. Spet z vlakom, ki nam je vzel 51 minut.
Tretji dan smo izkoristili za nakupovanje spominkov. Lonely planet nam je sicer
priporočal še izlet na Mount Kojo in v Kobe, vendar smo zaradi časovne stiske
to izpustili.
Nara
Obdobje Nare je trajalo od leta 645 do 794. Obdobje se je
imenovalo tudi zlati vek Japonske. V tem času se je Japonska začela hitro
razvijati in je presegla kitajski vzor. Prvič so zgradili stalno glavno mesto,
v prejšnjih obdobjih se je zaradi duhovnosti to selilo. Glavno mesto, danes
imenovano Nara, takrat pa Heijokyo, je bilo prestolnica kar 75 let. Japonska se
je utrdila v centralistično uradniški državi. V literaturi so Japonci nehali
posnemati Kitajce in so začeli z svojim slogom, o čemer priča zbirka 4500 pesmi
iz zbirke Maniošu. Po obdobju Nare je glavno mesto prevzelo Kyoto in nato
Tokyo.
Tempelj Todai
V Nari smo si ogledali Todai-ji budistični tempelj. V njem
je nameščen največji svetovni bronasti kip Bude Vairocana oz. v japonščini
Daibutsu. Tempelj služi tudi kot sedež Kegon šole budizma na Japonskem in spada
pod Unescov seznam svetovne dediščine kot "zgodovinski spomenik antične
Nare ", skupaj s sedmimi drugimi lokacijami, vključno s templji in svetišči v mestu Nara. V Nari, predvsem v okolici
templja Todai-ji boste srečali ogromno jelenov, ki se prosto gibljejo po mestu,
saj jih domačini obravnavajo kot
glasnike bogov šintoistične vere.
Hiroshima
Nedelja, 4.8.2013 –
ponedeljek, 5.8.2013
Iz Osake smo se z vlakom odpeljali v 345 kilometrov
oddaljeno Hiroshimo, kamor so Američani
odvrgli drugo atomsko bombo. Mesto je bilo po dogodku v celoti obnovljeno,
zaradi česar gre za najmodernejše japonsko mesto, s širokimi avenijami, polnih
zelenja, smetnjakov in klopic. Od japonskih mest, je Hiroshima nekako še
najbolj domača oz. podobna evropskim mestom.
Starih templjev tukaj ne boste srečali, si pa lahko ogledate spominski
park in muzej 2. svetovne vojne, ki nas je vse zelo pretresel. Ne samo nas, ampak tudi številne druge
turiste in Japonce. Ogledali smo si tudi eno izmed redkih stavb, ki jih rušilna
moč atomske bombe ni uničila. To je stavba, nad katero je bomba eksplodirala.
V Hiroshimo smo prišli ravno en dan pred 68. obletnico padca atomske bombe
in je že bilo vse pripravljeno na spominsko komemoracijo.
Mi smo si mesto ogledali z brezplačnim rdečim avtobusom, ki
je namenjeno ogledom in za katerega veljajo karte JR PASS. Možno je bilo sicer
kupiti tudi celodnevno karto za avtobus, ki je stala 600 jenov in se je izplačala,
če si izkoristil vsaj štiri vožnje. Po ogledu mesta in muzeja smo se z vlakom
JR San-yo odpeljali do postaje Miyajimaguchi, od tam pa z JR trajektom na otok
Mijajima. Vožnja z vlakom vam bo vzela 27 mint, s trajektom pa še nadaljnjih 10
minut.
Miyajima
Na otoku Miyajima smo si ogledali tempelj Itsukushima
Shrine, znameniti rdeči tempelj, ki ga je možno dvakrat v dnevu videti v vodi
in sicer okoli 7.00 ure zjutraj in 9.00 ure zvečer. Torej takrat ko je plima.
Mi smo ga videli v času oseke. In tako kot v Nari, je tudi na tem otoku polno
jelenov, ki se prosto gibljejo.
Itsukushima Shrine
Yakushima
Ponedeljek, 5.8.2013
– Sobota, 10.8.2013
Po ogledu Hiroshime in Miyajime smo z vlakom odšli na tri
ure dolgo pot v 570 kilometrov oddaljeno Kagoshimo. Iz železniške postaje smo
se nato z avtobusom št. 5 odpeljali v 10 minut vožnje oddaljeno pristanišče
(avtobus vozi vsakih 15 minut, enosmerna karta pa stane 150 yenov). Od tam smo
z hidrogliserjem odpluli na 2 uri oddaljeni subtropski otok Yakushima, kjer smo
se nastanili v gostišču Manmaru.
V Manmaruju smo imeli v ceni prenočišča vštet zajtrk, medtem
ko smo si za čas kosila hrano kupovali v trgovini, večerjali pa smo običajno
zunaj. Na otoku smo si ogledali cedrasta drevesa v parku Shiratani Unsuiku, dneve do konca potovanja pa
smo izkoristili, kot je že v navadi, predvsem za počitek po napornem potovanju.
Otok je res prekrasen, po njem pa potuješ lahko samo z avtom, ki smo ga v ta
namen najeli. Klasičnih plaž za kopanje ni bilo, saj smo ugotovili, da ogromno
Japoncev sploh ne zna plavati. Vseeno nam je uspelo na drugi strani otoka najti
prekrasno plažo iz drobnega rumenega peska, kjer smo lahko vsak dan več ur,
brez sence sicer, poležavali. Pika na i te in tudi ostalih podobnih plaž pa je
ta, da so se v tem času, ko smo bili tam mi, iz jajc izlegale želve. Spomladi
namreč na določenih plažah želve valijo jajca, poleti pa se iz teh jajc
izležejo čisto majhne želvice. Žal veliko želvic, naporne poti, cca. 10 metrov do morja, ne
preživi. Tudi zaradi številnih vran, ki zlobno prežijo na njih.
Onseni
Seveda pa Yakushima niso samo cedre, plavanje, želve in
živalski svet (del poti okoli otoka je zaščiten, saj lahko na cesti srečate
tako jelene, kot tudi opice), ampak je na otoku tudi ogromno onsenov, na katere
so Japonci res nori. To so vroči vrelci, v katerih se Japonci, tudi poleti,
namakajo. Upoštevati pa je potrebno dve pravili. V onsen greš lahko samo gol,
torej brez kopalk in pa brez tetovaž. Mi smo šli samo v en onsen, katerega
izvir je bil v morju.
Sobota, 10.8.2013
Hitro zapiranje trgovin in restavracij
Zgodaj zjutraj smo zapustili otok in se s hidrogliserjem
odpeljali nazaj na celino, ob 10.41 uri pa na 1543 kilometrov oddaljeno
letališče Narita v Tokyu. Po devetih urah smo ob 19.40 uri prispeli na
letališče in ker smo imeli let predviden za ob 22.30 uri, smo imeli več kot
dovolj časa za nakupovanje v Free shopu. Žal pa smo, na naše presenečenje
ugotovili, da Japonci trgovine (tudi na letališču njihovega glavnega mesta),
zaprejo že ob 20.30 uri. Pa ne samo to. Tudi restavracije so takrat že zaprte.
Na splošno to velja za celo Japonsko. Tako zgodaj, kot trgovine in restavracije
zapirajo na Japonskem, še nisem doživel v nobeni državi.
No, nam je torej, do odhoda letala, čakalo samo še čakanje
in čakanje. Seveda pa Japonci ne bi bili Japonci, če potniki ne bi prejeli
obvestilo, da je let prestavljen na 22.10 uro, kar je bilo celo 20 minut pred
predvidenim odhodom. No, saj drugače itak ni moglo biti, če pa so se za let
prijavili že vsi potniki. Ja, Japonci so res zelo točni, včasih že kar malo
preveč.
Plačevanje na Japonskem
No in za čisti konec še glede plačevanja. Gotovino jemljejo
povsod, zna pa biti manjša težava pri karticah. Plačilnih kartic skoraj nikjer
ne jemljejo. Tako da vam ostane zgolj dvigovanje na bankomatih. Pa tudi tukaj
zna nastati problem. S kartico MasterCard na ATM bankomatih ne moreš dvigovati
denarja, z Viso in Viso debetno pa lahko največ
10.000 yenov. Pa še to samo na bankomatih, ki se nahajajo na poštah.
Morate pa paziti kdaj so pošte odprte, saj drugače do bankomata ne morete.
Pri mastercardu in
pri visi kreditni kartici je minimalna provizija 8,7 €, pri znesku, ki je višji
od nekje 200 €, pa je provizija 5,6% (odvisno pač od zneska). Pri Visa debetni
kartici je najnižja provizija 2,2 €, najvišja pa 22,5 €. Vmes so provizije
odvisne od zneska in sicer 1,1%.
Sorodne povezave:
- potovanje po Japonski (2013) - 3. del
Za konec pa si lahko ogledate še preostale fotografije, ki jih pri posameznih objavah nisem objavil. Naslednjič potujem ponovno na vzhod. Kam? Vse ob svojem času. :)
Za konec pa si lahko ogledate še preostale fotografije, ki jih pri posameznih objavah nisem objavil. Naslednjič potujem ponovno na vzhod. Kam? Vse ob svojem času. :)
No comments:
Post a Comment