Potovanje po Japonski (2013) - 1. del

Že dobro leto je od tega, kar sem nazadnje objavil zapis na mojem blogu. Kljub temu, da vedno manj ljudi piše in bere bloge (vsaj v primerjavi z njegovimi najboljšimi leti, kot so leta 2007, 2008 in tudi 2009), jaz s tem ne bom prenehal. :) Kot sem dejal že pred sedmimi leti. Blog je namenjen predvsem tistim, ki radi potujejo oz. jih zanimajo informacije o državah, v katerih sem se potikal. Blog je torej dejansko res namenjen samo še mojim vtisom iz potovanj, ne pa več toliko mojim mnenjem v zvezi z politiko, športom ipd. Za to obstaja facebook. :)

No in sedaj k mojemu potovanju na Japonsko. Res je, da je od tega že eno leto, pa vendarle sem si le vzel čas in strnil moje misli. Lahko bi vse skupaj objavil takoj, pa sem se odločil, da bom svoj potopis objavil v vsaj treh ali štirih delih. No, pa začnimo. :)

Po dobrih dveh letih sem s kolegi spet odpotoval na vzhod. Res je, da sem razmišljal o kar nekaj državah, ki ležijo tako na vzhodu, kot na zahodu zemeljske poloble, vendar sem se na koncu odločil za neko čisto drugo državo, ki ni bila med cilji o katerih bi resno razmišljal. To je Japonska. Za Japonsko naj bi bilo znano, da je draga država in prav zaradi tega sem se je vedno po malo otepal. Po drugi strani pa gre za državo, ki me je zaradi svoje zgodovine, ljudi in nešteto pravil, izjemno privlačila. Kljub temu, da o deželi vzhajajočega sonca nisem resno razmišljal, sem vseeno v začetku leta 2013 odštel na internet in samo za »firbec« pogledal kakšna je cena letalskih kart. Ta me je presenetila, saj je bila zgolj 680 €. Pa sem si rekel: »Ja nič, pa pojdimo na Japonsko«.

Hitro sem kupil letalske karte, najugodnejša varianta pa je bil let z letalsko družbo Qatar airways iz Benetk, preko Dohe, v Tokio. Kot je v moji navadi, sem si pred odhodom moral narediti celoten program potovanja, saj nisem človek, ki bi se prepustil toku naključnih dogodkov. Sploh pa je Japonska država, kjer moraš imeti vse načrtovano, saj lahko v nasprotnem primeru ostaneš brez prevoza ali brez prenočišča. 

Nujno je bilo potrebno kupiti v naprej tudi karte za vlak. Najboljši način potovanja po Japonski je namreč po železnici, saj so vlaki točni, čisti in udobni. Za vse, ki ne živijo na Japonskem pa je pomembno, da si karto za vlak kupijo že doma preko spleta. 

Preden nadaljujem s samim potovanjem, pa nekaj besed o Japonski. 

Japonska 

Japonska je otoška država na Daljnem vzhodu med Tihim oceanom in Japonskim morjem, vzhodno od Korejskega polotoka. Sestavljajo jo veriga otokov Hokaido, Šikoku, Kjušu, Honšu in nekaj manjših otočij.

To je država, ki je na eni strani polna tradicije in pravil ter na drugi izjemno moderna država s številnimi modernimi zgradbami in wc-ji z ogromno gumbi, ki so namenjeni spiranju, glasbi, gretju deske itd. Nikjer na Japonskem ne boste srečali letnih gostinskih vrtov, lokali pa se, sploh v večjih mestih, nahajajo v posameznih nadstropjih stolpnic in so, razen izjem, zelo majhni. In če ne poznaš japonskih pismenk, ti imena lokalov ne povedo kaj dosti. Preostane ti edino le to, da se z dvigalom odpelješ do posameznega nadstropja in preveriš kaj se v lokalu dogaja. Kadite lahko samo na točno določenih mestih, v Kyotu pa so kadilcem celo namenjeni točno določeni deli mesta oz. točno določene ulice. Japonci knjige berejo od zadaj naprej, sami pa so zelo zanimivi ljudje, polni ponosa in če česa ne znajo ali ne vedo, tega nikoli ne bodo priznali. Glede na to, kolikor sem Japonsko uspel spoznati, lahko rečem, da država sploh ni tako turistična, kot se mogoče komu zdi. Dobil sem občutek, da vlagajo predvsem v razvoj domačega turizma. Ampak pojdimo lepo po vrsti.

Del ulice v Tokiju namenjen kadilcem

Hokaido 

Glavno mesto otoka Hokaido je Sapporo, ki je od Tokya oddaljen slabih 1200 kilometrov, vožnja z vlakom pa traja natanko 10 ur. Na Hokaidu je sicer prijetno preživljati poletne mesece, ker ni toliko vroče, vendar po drugi stani nima za pokazati ničesar takega, da bi nas prepričal, da se odpravimo na dolgo pot proti severu. Poleg Sappora, ki je dokaj novo mesto, lahko obiščete predvsem zimska športna središča (pozimi seveda) in neokrnjeno naravo v nacionalnih parkih na otokih Rebun in Ishiri ter nacionalni park Shiretoko. 

Šikoku 

Dobrih 7 ur in 880 kilometrov vožnje z vlakom iz Tokya je oddaljen otok Šikoku, kjer lahko v prefekturi Tokushima uživate v prelepi pokrajini doline Iya ali pa se udeležite plesnega festivala Awa Odori, po katerem je Tokushima tudi najbolj znana. Mi se plesnega festivala nismo udeležili, saj smo imeli let za nazaj v Evropo rezerviran za 10. avgust, medtem ko festival poteka med 12. in 15. avgustom. 

Kjušu 

Najbolj znano mesto na otoku Kjušu je Nagasaki, kamor so Američani odvrgli drugo atomsko bombo. Nagasaki je od Tokya po železnici oddaljen 1.330 kilometrov, vožnja pa traja 8 ur in 20 minut. Na otoku si med drugim lahko ogledate tudi Ouro, najslavnejšo krščansko cerkev na Japonskem ali najstarejši zen tempelj Shofukuji, iz leta 1195, ki se nahaja v mestu Fukuoka. Lahko pa si ogledate tudi »Huis Ten Bosch«, tematski park oz. »nizozemsko« mesto s številnimi vodnimi kanali ter mlini na veter. Vstopnina v park znaša 3.200 jenov. Mi tudi navedenega otoka nismo obiskali. Smo pa obiskali otok Yakushima, ki je del Kjušuja. Gre za manjši subtropski otok, kjer lahko občudujete obsežen cedrast gozd in kjer je večina dreves starejših od 1000 let. V Jomonsugi-ju so drevesa stara med 2000 in 7200 let, visoka so okoli 25 metrov ter v obsegu merijo tudi do 5 metrov. Če pa želite obiskati zelo bujno rastje, morate obiskati nacionalni park Shiratani Unsuikyo. Skozi park vodi več pohodniških poti, ki so tlakovane iz kamna ali lesa. 

Otočji Okinawa in Ogasawara

Tudi teh dveh otočij, kjer večina Japoncev preživlja poletne počitnice, nismo obiskali. Razlog za tako odločitev je poletna velika gneča in visoke cene letalskih kart do Okinawe (nizkocenovni letalski prevoznik je sicer poceni, saj povratna karta stane 130 €) ter kar 25 urna vožnja s trajektom do Ogasaware.

Honšu 

Potem pa je tukaj še glavni japonski otok Honšu. Na tem otoku se nahajajo vse glavne znamenitosti, ki smo si jih tudi ogledali. Večino časa smo torej preživeli na Honšuju. 

Podnebje

Ker ozemlje Japonske obsega različne geografske širine, je tudi njeno podnebje zelo neenotno. Na to neenotnost podnebja pa vplivajo še različni morski tokovi. Na severovzhodne obale vpliva hladni morski tok Ojašijo, na jugovzhodne obale pa topli morski tok Kurošio. Tako na severu Japonske prevladuje hladnejše podnebje z mrzlimi zimami in veliko snega, na jugu pa subtropsko monsunsko podnebje. Obilne padavine predvsem na tihooceanski strani prinašajo poletni monsuni oz. tajfuni, ki jih mi nismo doživeli, medtem ko zahodni obali prinašajo obilne padavine zimski monsuni. Poletna temperatura je po vsej Japonski precej izenačena (na severu je mogoče za odtenek hladneje), medtem ko je zimska temperatura na severu države precej nižja kot na jugu države. 

Četrtek, 18.7.2013 – Petek, 19.7.2013 

Potovanje smo začeli s prevozom iz Ljubljane na letališče Marko Polo, od koder smo z letalsko družbo Qatar Airways ob 15.35 uri odleteli proti Dohi. Pristali smo ob 22.30 uri po lokalnem času in ob 01.50 uri že leteli naprej proti Tokiu, kamor smo prispeli v petek, 19.7.2013 ob 17.50 uri po lokalnem času. Japonska je sicer 7 ur pred slovenskim časom. 

Letalo je pristalo točno ob uri, kar je za Japonce nekaj povsem običajnega. Tudi skozi letališko kontrolo smo prišli zelo hitro, tako da smo ob 19.12 uri že sedeli na vlaku Narita Express, ki povezuje letališče in eno uro oddaljeno glavno mesto Tokio. Na začetku smo sicer imeli težave z nakupom karte za vlak, saj se, zaradi japonskih pismenk, nismo najbolje znašli na avtomatu za prodajo kart. Nekako nam je vendarle uspelo, tako da smo vlak še pravi čas ujeli. 

Vlaki 

Za samo potovanje po Japonski, so vlaki tudi najbolj primeren prevoz. Na voljo sta dva razreda vlakov in sicer »green« in »ordinary«. Zeleni vlak ustreza prvemu razredu na letalu in so temu primerno višje cene. Običajno je skoraj vedno potrebna tudi rezervacija sedežev. Ordinary vlak pa ustreza ekonomskemu razredu in rezervacija, razen v vrhuncu sezone (avgust), ni potrebna. Cena je nižja in za 14 dni stane 45.100 jenov, medtem ko za 21 dni stane 57.700 jenov. Cene veljajo za državno železniško podjetje, ne pa privatne linije. Ampak brez skrbi. Japan Rail pass popolnoma zadostuje. Vključeni so namreč vsi vlaki (tudi Shinkansen), razen Nozomi/Mizuho/Hayabusa, ki so privatni. Mi smo se odločili za 21 dnevno karto, ki so nam jo poslali po pošti, ko smo prišli na Japonsko, pa smo jo aktivirali na železniški postaji. 

Ogromne železniške postaje 

Ko smo prispeli na Tokio Station, smo imeli kar nekaj težav z orientacijo. Železniška postaja je namreč ogromna in z res velikim številom izhodom. Ljudi na postaji je bilo zaradi ure (prometna konica) prav tako ogromno. Zanimivo je bilo tudi videti, da so vsi poslovni moški oblečeni v črne hlače in bele srajce. Vendar pa se na postaji nismo imeli časa ukvarjati s tem kako je nekdo oblečen, saj smo nekako morali najti naše prenočišče. Kljub temu, da smo imeli prenočišče preko AIRBNB rezervirano in nam je lastnica dala podrobna navodila kako priti do njenega stanovanja, smo bili kar malo izgubljeni. No, na koncu nam je sicer uspelo. 

Karte za podzemno železnico 

Stanovanje je bilo majhno, vendar čisto in prijetno. Do njega smo prišli z metrojem, saj se je nahajalo v predelu Shinjuku. Za vožnjo z metrojem smo imeli na voljo več možnosti. Lahko smo se odločali med relacijskimi kartami, kjer je cena odvisna od prevožene relacije ali pa dnevno karto, kjer je cena 700 jenov ali 1000 jenov, če bi se odločili za oba ponudnika, ki upravljata metro v Tokiu. Ker je bil že večer, smo vzeli relacijsko karto, medtem ko smo za naslednje dneve v Tokiu vzeli celodnevno karto obeh ponudnikov. 

Toliko za prvič. Naslednjič nadaljujem z glavnim mestom Tokio in potem s Fudjijem, Kanazawo, itd. ter seveda s še več fotografijami.

Koristne povezave:

- swoodoo (nakup letalskih kart)
- airbnb (rezervacija nočitev pri zasebnikih)
- hyperdia (načrtovanje potovanja po Japonski z vlaki)

Sorodne povezave:

- potovanje po Japonski (2013) - 2. del
- potovanje po Japonski (2013) - 3. del
- potovanje po Japonski (2013) - 4. del