Da ne bi 14 dni samo poležavala na plaži, sva se odločila, da obiščeva tudi kakšen safari. Zakaj pa ne? Valjda, da če že si v Keniji, moraš tudi na safari. In sva šla. Najprej do agencije Gibran safari, katerega lastnica je neka Nemka. Na sploh imajo skoraj vse turistične agencije in hotele v lasti tujci (Evropejci).
Safari rezervirajte preko interneta
Ponudba safarijev je bila pestra, sama pa sva si želela (vsaj od daleč) videti Kilimandžaro in nacionalni park Masai Mara. Kljub temu da sva, preden sva odšla v Kenijo, na internetnih forumih brala, da se je najbolje za safari odločiti na kraju samem, ker bo najceneje, pa temu ni bilo ravno tako. Cena je bila kar visoka, da o zasedenosti terminov sploh ne govorim. No na koncu sva morala vzeti dva ločena safarija, saj sva se po koncu prvega, morala za en dan vrniti v hotel in nato iti na drugega. Ponudbe povezanih safarijev pa ni bilo več.
Amboseli
Prvi safari je bil nacionalni park Amboseli, tik pod Kilimandžarom, ki pa ga zaradi meglic na žalost nisva videla. Tja sva odšla s kombijem, ki naju je izpred hotela pobral tri dni kasneje ob 5.00 uri. Sledila je 9 ur dolga pot po brezpotjih, kjer smo srečali nekaj slonov, ko smo prečkali park Tsavo, to pa je bilo tudi vse.
V Amboseli oz. Kiba Lodge smo prišli ob 14.00 uri. Ceste, če jim sploh lahko tako rečeš, so bile izredno slabe, sploh prvih 40 kilometrov, ko je bilo na poti eno samo veliko gradbišče, vožnja pa obupna. Da počene gume na našem kombiju raje sploh ne omenjam. :)
Pokrajina je bila na začetku zelo poraščena in zelena. Tudi s palmami, kasneje pa je bilo rastje vedno bolj redko in prst vedno bolj rdeča (sploh skozi park Tsavo).
Sicer pa park Amboseli pokriva 400 km2 ozemlja, leži tik ob meji s Tanzanijo in cca. 200 km jugovzhodno od Nairobija. Močvirja v parku zagotavljajo dovolj vode za tam živeče živali in s tem dober safari skozi celo leto. Odprt je bil leta 1973, leta 1991 pa ga je Unesco uvrstil v seznam svetovne kulturne dediščine.
Kiba lodge camp naju je izredno presenetil. Vedela sva, da bodo tam šotori, presenečena pa sva bila, da ima vsak šotor svoj wc, tuš in umivalnik.
Vsekakor pa je bil bolj kot kamp, zanimiv safari. V treh dneh sva videla vse mogoče živali od leva, geparda, noja, zeber, gnujev, različnih vrst antilop, pa vse tja do žiraf, slonov, hijen, različni vrst ptičev in bivolov. Žal nisva videla krokodila, leoparda in flamingov. Kasneje v Masai Mara, ki je bil najin naslednji safari, sva videla tudi krokodila, medtem ko leopardov, ki so zelo plašni in ki večino svojega časa preživijo na drevesih, nisva videla. Prav tako pa tudi nisva videla flaminge, ki pa se jih da videti na jezeru Nakuru pri Nairobiju.
S kombijem po Amboseliju
Sam safari v Amboseliju poteka tako, da se z vozilom voziš po številnih makadamskih poteh in če vidiš kakšno bolj redko žival, npr. leva, voznik po radijski zvezi takoj obvesti ostale voznike, ki potem s kombiji hitro pridejo na kraj in si ogledujejo ter občudujejo žival. Ker kar nekaj vodičev očitno dela tudi na črno, so v parku občasne kontrole čuvajev parka, ki ustavijo kombi in preverjajo dokumente in dovolilnice, ki jih mora imeti voznik oz. vodič. Tudi našega voznika so enkrat preverili.
Na safariju smo si ogledali še masajsko vas. Masajci so nas pričakali s petjem in plesom, nato pa so nam razkazali vas, kjer živijo brez vode in elektrike. Živijo namreč samo v majhnih kolibah iz kravjih iztrebkov, ogenj pa si zakurijo z drgnjenjem rok ob palico tik nad posušenim slonjim iztrebkom. V kolibah skupaj spita mož in žena, medtem ko otroci spijo v drugi kolibi.
Po treh dneh smo se odpeljali nazaj proti Mombasi in Ukundi. Vmes smo se za eno uro ustavili na kosilu v mestu Voi, kjer pa sta bili hrana in tudi higiena obupni. V hotel smo prišli pozno popoldan. Po dnevu počitka, pa naju je že čakal odhod na naslednji, še lepši in veličastnejši safari. Masai Mara.
Masai Mara
Nacionalni rezervat Masai Mara leži na jugozahodnem delu Kenije, na meji s Tanzanijo in je del velikega ekosistema Serengeti. Ta obsega 1510 km2 prostranih savan. Masai Mara je življenjsko okolje izjemno velikemu številu divjih živali. Razlog leži v bogati prsti in sprejemljivem podnebju. Skozi rezervat tečeta dve veliki reki, kjer domujejo krokodili in povodni konji in ki sta skozi celo leto nepogrešljivi vir vode za prebivalce na tem območju.
Bregovi rek so poraščeni z gostim gozdom, ki se nadaljuje v prostrane savane. Voda, in še posebej bogati travniki, pa so razlog za največjo populacijo divjih živali v Afriki. Spektakel tisočih gnujev in zeber, ki se selijo skozi savane, je eden od velikih čudes narave. Čredam tesno sledijo predatorji, hijene, šakali, leopardi in gepardi. Masai Mara je bogata s hrano in vsakodnevnim živalskim dogajanjem. Tu lahko opazujete slone, žirafe, različne vrste antilop in njihove predatorje. Navsezadnje je tu tudi dom ponosnega plemena Masai. Prav zaradi te raznolike in pestre pokrajine, ter domačinov je to najbolj poznan rezervat v Keniji.
Ob 7.30 uri naju je avtobus pobral in odpeljal na letališče v Ukundi. Odleteli smo z 19 sedežnim letalom ob 8.30 uri in prišli v Masai Maro ob 10.30 uri. Tukaj je bilo še bolj hladno kot v Amboseliju in tudi bolj vetrovno.
Je pa bila pokrajina veliko lepša kot v Amboseliju, saj nas je pričakala prava savana z visoko travo, ki jo živali še niso pojedle, saj so komaj prišle iz Serengetija. Pa tudi safari je bil tukaj bolj zanimiv, saj si se s terenskim vozilom pripeljal po travi čisto v bližino živali, tudi levov in gepardov ter nosoroga, ki ga v Amboseliju nismo videli, saj jih tam sploh ni. Tu pa smo videli samo enega, saj so te živali, ki se gibljejo med grmičevjem, kjer je hrana, zaradi lova skoraj izumrli. Divji lovci so jih namreč lovili zaradi nosu. Da bi nosoroge rešili, so vsem nosorogom porezali nosove, da jih divji lovci niso več lovili in da so se lahko začeli ponovno razmnoževati.
Sicer pa sva tukaj izvedela tudi več zanimivih stvari o živalih. Tako sedaj veva, da ima žirafa srce veliko kot volan, zato glave ne sme dati dol, ker zaradi pritiska lahko umre. Zato žirafa tudi spi z dvignjeno glavo. No jaz tega nisem vedel, mogoče pa ve kdo, ki bere ta blog. Hehe… Žirafa se brani tako kot konj, torej z brco. Če bi jo kakšen lev napadel bi ga z brco z lahkoto ubila. Zato žirafe levi praviloma napadajo v tropih.
Opazili smo tudi levinjo, za katero smo domnevali, da je uplenila eno žival in da gre po svoje mladiče. Zato smo jo spremljali do mladičev, ki jih je varovala druga levinja in nato nazaj do hrane. Vmes smo opazili tudi druge leve, ki so se hranili z ostanki zebre in že smo mislili, da je to zebra, ki jo je uplenila levinja z mladiči. Na srečo levinje in mladičev, je bila to druga zebra, tako da družina ni ostala lačna.
Sicer pa je savana, kakršno sva videla v Masai Mari in kjer so snemali film Moja Afrika, zibelka človeštva. Tukaj so se opice baje razvile v človeka. Ker je bila trava visoka in niso videle sovražnikov oz. plenilcev, so se začele postavljati na zadnje noge, da bi imele pregled nad savano. Ker pa so začele hoditi z nogami, so začele razvijati tudi možgane in uporabljati roke.
Na koncu naj napišem še nekaj o najinem luksuznem campu Bateleur camp, ki je del campa Kitchba tembo (glava slona). Bataleur camp sestavlja 9 šotorov, nočitev pa stane kar 500$ ali 100.000 sit. Seveda midva nisva dala toliko za kamp, sem so naju pač dali, ker je bilo povsod drugod zasedeno. Da je ta kamp luksuzen, poleg 500$ za nočitev, dokazuje tudi to, da sta tu spala švedski kralj in kraljica, da sva imela svojo butlerko in da smo jedli s srebrnim jedilnim priborom. Sam šotor pa je bil luksuzno opremljen z vsem potrebnim udobjem.
Naslednji dan sva se ob 15.30 uri vrnila v Ukundo in ob 16.00 uri v hotel. Tam sva ostala do konca najinih počitnic, čeprav sva vmes odšla tudi v supermarket, kjer sva nakupila nekaj stvari (predvsem kave) za domov. Supermarket ima izbiro zelo veliko in tudi cene so evropske, namenjene turistom. V teh trgovinah domačini namreč ne nakupujejo.
Slovenski "vikendaši" v Keniji
Sva pa v tem času obiskala tudi dva Slovenca (mati in sina), s katerimi sva se srečala v Amboseliju in tako spoznala še moža in drugega sina. Družina je leta 2003 v Keniji (potem ko jih je ta očarala, ko so bili tukaj na dopustu) kupila zemljo in zgradila hišo. Da je to lahko storila je seveda morala nekega uradnika podkupiti s 100 euri. Sedaj imajo zaposlenega vrtnarja in šoferja, vendar je delovna sila tako poceni, da kakšnih večjih stroškov s tem nimajo. Nasploh Kenijci vsaj tu ob obali delajo samo za belce. Neke vrste novi kolonializem. No in možakar hodi v Kenijo cca. šestkrat na leto, žena pa okoli tri krat na leto. Ko tam ni nikogar, pa hišo oddajajo. Hrano kupujejo tam, kjer domačini, torej v Ukundi, drugih stroškov pa nimajo. Poleg njih imata vikend dol še dva Slovenca.
Ostale zanimivosti Kenije
- ni bilo vožnje v konvoju in policijskega spremstva, kot je bilo to v Egiptu
- vozijo po levi, tako kot Angleži
- bencin je 84 kenijskih šilingov na liter
- na bencinskih črpalkah prodajajo kerozin
- voda iz pip v hotelu je bila nekoliko slana
- domačini zelo radi spreminjajo svoja mnenja. Takoj ko domačin zasluti mnenje turista, svojega prilagodi, da bi bil turistu čim bolj všečen
- obrezovanje žensk je zelo pereč problem v Keniji, saj je pri nekaterih plemenih temu obredu podvrženih več kot 90% deklet
- v Keniji vsako leto posekajo 80.000 dreves zato so številne drevesne vrste (med njimi tudi ebenovina in mahagoni) ogrožene
- v Keniji za AIDS-om dnevno umre 700 ljudi
- ime Nairobi izvira iz masajskega jezika in v prevodu pomeni hladna voda
- ime Masai Mara je sestavljeno iz beside Masai – dežela Masajev in Mara – lisasta pokrajina
- Nairobi je največje mesto med Johanesburgom in Kairom
- Kenija je tretji največji izvoznik čaja na svetu. Izvoz čaja v celotnem kenijskem izvozu predstavlja delež med 20% in 30%
Za konec pa še nekaj kenijskih besed, ki so mi najbolj ostale v spominu:
- hakuma matata – brez skrbi
- jambo, jambo – pozdravljen, kako si
- polje polje – počasi
- araka araka – hitro
- a sante sana - hvala
Safari rezervirajte preko interneta
Ponudba safarijev je bila pestra, sama pa sva si želela (vsaj od daleč) videti Kilimandžaro in nacionalni park Masai Mara. Kljub temu da sva, preden sva odšla v Kenijo, na internetnih forumih brala, da se je najbolje za safari odločiti na kraju samem, ker bo najceneje, pa temu ni bilo ravno tako. Cena je bila kar visoka, da o zasedenosti terminov sploh ne govorim. No na koncu sva morala vzeti dva ločena safarija, saj sva se po koncu prvega, morala za en dan vrniti v hotel in nato iti na drugega. Ponudbe povezanih safarijev pa ni bilo več.
Amboseli
Prvi safari je bil nacionalni park Amboseli, tik pod Kilimandžarom, ki pa ga zaradi meglic na žalost nisva videla. Tja sva odšla s kombijem, ki naju je izpred hotela pobral tri dni kasneje ob 5.00 uri. Sledila je 9 ur dolga pot po brezpotjih, kjer smo srečali nekaj slonov, ko smo prečkali park Tsavo, to pa je bilo tudi vse.
V Amboseli oz. Kiba Lodge smo prišli ob 14.00 uri. Ceste, če jim sploh lahko tako rečeš, so bile izredno slabe, sploh prvih 40 kilometrov, ko je bilo na poti eno samo veliko gradbišče, vožnja pa obupna. Da počene gume na našem kombiju raje sploh ne omenjam. :)
Pokrajina je bila na začetku zelo poraščena in zelena. Tudi s palmami, kasneje pa je bilo rastje vedno bolj redko in prst vedno bolj rdeča (sploh skozi park Tsavo).
Sicer pa park Amboseli pokriva 400 km2 ozemlja, leži tik ob meji s Tanzanijo in cca. 200 km jugovzhodno od Nairobija. Močvirja v parku zagotavljajo dovolj vode za tam živeče živali in s tem dober safari skozi celo leto. Odprt je bil leta 1973, leta 1991 pa ga je Unesco uvrstil v seznam svetovne kulturne dediščine.
Kiba lodge camp naju je izredno presenetil. Vedela sva, da bodo tam šotori, presenečena pa sva bila, da ima vsak šotor svoj wc, tuš in umivalnik.
Vsekakor pa je bil bolj kot kamp, zanimiv safari. V treh dneh sva videla vse mogoče živali od leva, geparda, noja, zeber, gnujev, različnih vrst antilop, pa vse tja do žiraf, slonov, hijen, različni vrst ptičev in bivolov. Žal nisva videla krokodila, leoparda in flamingov. Kasneje v Masai Mara, ki je bil najin naslednji safari, sva videla tudi krokodila, medtem ko leopardov, ki so zelo plašni in ki večino svojega časa preživijo na drevesih, nisva videla. Prav tako pa tudi nisva videla flaminge, ki pa se jih da videti na jezeru Nakuru pri Nairobiju.
S kombijem po Amboseliju
Sam safari v Amboseliju poteka tako, da se z vozilom voziš po številnih makadamskih poteh in če vidiš kakšno bolj redko žival, npr. leva, voznik po radijski zvezi takoj obvesti ostale voznike, ki potem s kombiji hitro pridejo na kraj in si ogledujejo ter občudujejo žival. Ker kar nekaj vodičev očitno dela tudi na črno, so v parku občasne kontrole čuvajev parka, ki ustavijo kombi in preverjajo dokumente in dovolilnice, ki jih mora imeti voznik oz. vodič. Tudi našega voznika so enkrat preverili.
Na safariju smo si ogledali še masajsko vas. Masajci so nas pričakali s petjem in plesom, nato pa so nam razkazali vas, kjer živijo brez vode in elektrike. Živijo namreč samo v majhnih kolibah iz kravjih iztrebkov, ogenj pa si zakurijo z drgnjenjem rok ob palico tik nad posušenim slonjim iztrebkom. V kolibah skupaj spita mož in žena, medtem ko otroci spijo v drugi kolibi.
Po treh dneh smo se odpeljali nazaj proti Mombasi in Ukundi. Vmes smo se za eno uro ustavili na kosilu v mestu Voi, kjer pa sta bili hrana in tudi higiena obupni. V hotel smo prišli pozno popoldan. Po dnevu počitka, pa naju je že čakal odhod na naslednji, še lepši in veličastnejši safari. Masai Mara.
Masai Mara
Nacionalni rezervat Masai Mara leži na jugozahodnem delu Kenije, na meji s Tanzanijo in je del velikega ekosistema Serengeti. Ta obsega 1510 km2 prostranih savan. Masai Mara je življenjsko okolje izjemno velikemu številu divjih živali. Razlog leži v bogati prsti in sprejemljivem podnebju. Skozi rezervat tečeta dve veliki reki, kjer domujejo krokodili in povodni konji in ki sta skozi celo leto nepogrešljivi vir vode za prebivalce na tem območju.
Bregovi rek so poraščeni z gostim gozdom, ki se nadaljuje v prostrane savane. Voda, in še posebej bogati travniki, pa so razlog za največjo populacijo divjih živali v Afriki. Spektakel tisočih gnujev in zeber, ki se selijo skozi savane, je eden od velikih čudes narave. Čredam tesno sledijo predatorji, hijene, šakali, leopardi in gepardi. Masai Mara je bogata s hrano in vsakodnevnim živalskim dogajanjem. Tu lahko opazujete slone, žirafe, različne vrste antilop in njihove predatorje. Navsezadnje je tu tudi dom ponosnega plemena Masai. Prav zaradi te raznolike in pestre pokrajine, ter domačinov je to najbolj poznan rezervat v Keniji.
Ob 7.30 uri naju je avtobus pobral in odpeljal na letališče v Ukundi. Odleteli smo z 19 sedežnim letalom ob 8.30 uri in prišli v Masai Maro ob 10.30 uri. Tukaj je bilo še bolj hladno kot v Amboseliju in tudi bolj vetrovno.
Je pa bila pokrajina veliko lepša kot v Amboseliju, saj nas je pričakala prava savana z visoko travo, ki jo živali še niso pojedle, saj so komaj prišle iz Serengetija. Pa tudi safari je bil tukaj bolj zanimiv, saj si se s terenskim vozilom pripeljal po travi čisto v bližino živali, tudi levov in gepardov ter nosoroga, ki ga v Amboseliju nismo videli, saj jih tam sploh ni. Tu pa smo videli samo enega, saj so te živali, ki se gibljejo med grmičevjem, kjer je hrana, zaradi lova skoraj izumrli. Divji lovci so jih namreč lovili zaradi nosu. Da bi nosoroge rešili, so vsem nosorogom porezali nosove, da jih divji lovci niso več lovili in da so se lahko začeli ponovno razmnoževati.
Sicer pa sva tukaj izvedela tudi več zanimivih stvari o živalih. Tako sedaj veva, da ima žirafa srce veliko kot volan, zato glave ne sme dati dol, ker zaradi pritiska lahko umre. Zato žirafa tudi spi z dvignjeno glavo. No jaz tega nisem vedel, mogoče pa ve kdo, ki bere ta blog. Hehe… Žirafa se brani tako kot konj, torej z brco. Če bi jo kakšen lev napadel bi ga z brco z lahkoto ubila. Zato žirafe levi praviloma napadajo v tropih.
Opazili smo tudi levinjo, za katero smo domnevali, da je uplenila eno žival in da gre po svoje mladiče. Zato smo jo spremljali do mladičev, ki jih je varovala druga levinja in nato nazaj do hrane. Vmes smo opazili tudi druge leve, ki so se hranili z ostanki zebre in že smo mislili, da je to zebra, ki jo je uplenila levinja z mladiči. Na srečo levinje in mladičev, je bila to druga zebra, tako da družina ni ostala lačna.
Sicer pa je savana, kakršno sva videla v Masai Mari in kjer so snemali film Moja Afrika, zibelka človeštva. Tukaj so se opice baje razvile v človeka. Ker je bila trava visoka in niso videle sovražnikov oz. plenilcev, so se začele postavljati na zadnje noge, da bi imele pregled nad savano. Ker pa so začele hoditi z nogami, so začele razvijati tudi možgane in uporabljati roke.
Na koncu naj napišem še nekaj o najinem luksuznem campu Bateleur camp, ki je del campa Kitchba tembo (glava slona). Bataleur camp sestavlja 9 šotorov, nočitev pa stane kar 500$ ali 100.000 sit. Seveda midva nisva dala toliko za kamp, sem so naju pač dali, ker je bilo povsod drugod zasedeno. Da je ta kamp luksuzen, poleg 500$ za nočitev, dokazuje tudi to, da sta tu spala švedski kralj in kraljica, da sva imela svojo butlerko in da smo jedli s srebrnim jedilnim priborom. Sam šotor pa je bil luksuzno opremljen z vsem potrebnim udobjem.
Naslednji dan sva se ob 15.30 uri vrnila v Ukundo in ob 16.00 uri v hotel. Tam sva ostala do konca najinih počitnic, čeprav sva vmes odšla tudi v supermarket, kjer sva nakupila nekaj stvari (predvsem kave) za domov. Supermarket ima izbiro zelo veliko in tudi cene so evropske, namenjene turistom. V teh trgovinah domačini namreč ne nakupujejo.
Slovenski "vikendaši" v Keniji
Sva pa v tem času obiskala tudi dva Slovenca (mati in sina), s katerimi sva se srečala v Amboseliju in tako spoznala še moža in drugega sina. Družina je leta 2003 v Keniji (potem ko jih je ta očarala, ko so bili tukaj na dopustu) kupila zemljo in zgradila hišo. Da je to lahko storila je seveda morala nekega uradnika podkupiti s 100 euri. Sedaj imajo zaposlenega vrtnarja in šoferja, vendar je delovna sila tako poceni, da kakšnih večjih stroškov s tem nimajo. Nasploh Kenijci vsaj tu ob obali delajo samo za belce. Neke vrste novi kolonializem. No in možakar hodi v Kenijo cca. šestkrat na leto, žena pa okoli tri krat na leto. Ko tam ni nikogar, pa hišo oddajajo. Hrano kupujejo tam, kjer domačini, torej v Ukundi, drugih stroškov pa nimajo. Poleg njih imata vikend dol še dva Slovenca.
Ostale zanimivosti Kenije
- ni bilo vožnje v konvoju in policijskega spremstva, kot je bilo to v Egiptu
- vozijo po levi, tako kot Angleži
- bencin je 84 kenijskih šilingov na liter
- na bencinskih črpalkah prodajajo kerozin
- voda iz pip v hotelu je bila nekoliko slana
- domačini zelo radi spreminjajo svoja mnenja. Takoj ko domačin zasluti mnenje turista, svojega prilagodi, da bi bil turistu čim bolj všečen
- obrezovanje žensk je zelo pereč problem v Keniji, saj je pri nekaterih plemenih temu obredu podvrženih več kot 90% deklet
- v Keniji vsako leto posekajo 80.000 dreves zato so številne drevesne vrste (med njimi tudi ebenovina in mahagoni) ogrožene
- v Keniji za AIDS-om dnevno umre 700 ljudi
- ime Nairobi izvira iz masajskega jezika in v prevodu pomeni hladna voda
- ime Masai Mara je sestavljeno iz beside Masai – dežela Masajev in Mara – lisasta pokrajina
- Nairobi je največje mesto med Johanesburgom in Kairom
- Kenija je tretji največji izvoznik čaja na svetu. Izvoz čaja v celotnem kenijskem izvozu predstavlja delež med 20% in 30%
Za konec pa še nekaj kenijskih besed, ki so mi najbolj ostale v spominu:
- hakuma matata – brez skrbi
- jambo, jambo – pozdravljen, kako si
- polje polje – počasi
- araka araka – hitro
- a sante sana - hvala
Sorodne teme:
- Kenija (2006) - 2. del
- Kenija (2006) - 1. del
No comments:
Post a Comment