Slovenska obala je dolga samo 46,6 kilometrov in kljub temu moramo Slovenci ali turisti marsikje za dostop do obale plačati vstopnino, ki se giblje od 6 pa vse tja do 35 evrov po osebi. Včeraj se je v Portorožu celo pripetil incident, ko so neko gospo na silo odvlekli iz plaže, ker ni hotela plačati vstopnine.
To se vsekakor ne bi smelo zgoditi in upam, da bodo pristojne inšpekcijske službe ustrezno ukrepale. Hotelirji sicer imajo pravico zahtevati plačilo za uporabo njihovih uslug (tušev, ležalnikov...), ne smejo pa zahtevati plačila, če pridete s svojo brisačo do morja, jo položite na tla in se kopate oz. sončite brez uporabe npr. njihovih ležalnikov.
Rad bi namreč spomnil na Zakon o vodah (Uradni list št. 67/2002), ki v 30. členu določa, da sta morje in vodno zemljišče morja naravno morsko javno dobro. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče morja, pa je po 29. členu istega zakona priobalno zemljišče in sega 25 metrov od meje vodnega zemljišča.
Po 38. členu omenjenega zakona mora lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra, ter dopustiti splošno rabo vodnega ali morskega dobra, razen, če je na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču zgrajen objekt iz 5., 6. in 7. točke 37. člena (to so objekti potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, objekti namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem in objekti namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije).
Nadalje 37. člen Zakona o vodah določa naslednje:
Raba priobalnega zemljišča, ki je neposredno povezana s splošno rabo (zadrževanje na priobalnem zemljišču in odlaganje predmetov za kopanje, potapljanje, drsanje, plovbo in podobno), je dovoljena, če se lastniku ali drugemu posestniku priobalnega zemljišča s takšno rabo ne povzroča škoda.
Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem ali morskem dobru.
181. člen zakona govori o kaznih za kršitelje zakona, ki so navedene v tolarjih, zato pa kazni v evrih omenja 82. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah. Ta določa, da se z denarno kaznijo od 4.000 do 125.000 evrov za prekršek kaznuje pravna oseba če:
- ovira neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra ali ne dopusti splošne rabe vodnega ali morskega dobra,
- če na vodnem ali priobalnem zemljišču postavlja objekte ali druge ovire, ki preprečujejo prost prehod ob vodnem ali morskem dobru.
To se vsekakor ne bi smelo zgoditi in upam, da bodo pristojne inšpekcijske službe ustrezno ukrepale. Hotelirji sicer imajo pravico zahtevati plačilo za uporabo njihovih uslug (tušev, ležalnikov...), ne smejo pa zahtevati plačila, če pridete s svojo brisačo do morja, jo položite na tla in se kopate oz. sončite brez uporabe npr. njihovih ležalnikov.
Rad bi namreč spomnil na Zakon o vodah (Uradni list št. 67/2002), ki v 30. členu določa, da sta morje in vodno zemljišče morja naravno morsko javno dobro. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče morja, pa je po 29. členu istega zakona priobalno zemljišče in sega 25 metrov od meje vodnega zemljišča.
Po 38. členu omenjenega zakona mora lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra, ter dopustiti splošno rabo vodnega ali morskega dobra, razen, če je na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču zgrajen objekt iz 5., 6. in 7. točke 37. člena (to so objekti potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, objekti namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem in objekti namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije).
Nadalje 37. člen Zakona o vodah določa naslednje:
Raba priobalnega zemljišča, ki je neposredno povezana s splošno rabo (zadrževanje na priobalnem zemljišču in odlaganje predmetov za kopanje, potapljanje, drsanje, plovbo in podobno), je dovoljena, če se lastniku ali drugemu posestniku priobalnega zemljišča s takšno rabo ne povzroča škoda.
Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem ali morskem dobru.
181. člen zakona govori o kaznih za kršitelje zakona, ki so navedene v tolarjih, zato pa kazni v evrih omenja 82. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah. Ta določa, da se z denarno kaznijo od 4.000 do 125.000 evrov za prekršek kaznuje pravna oseba če:
- ovira neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra ali ne dopusti splošne rabe vodnega ali morskega dobra,
- če na vodnem ali priobalnem zemljišču postavlja objekte ali druge ovire, ki preprečujejo prost prehod ob vodnem ali morskem dobru.
1 comment:
tole je pa zanimivo. Če bi bil jaz tista gospa, bi se sigurno obesil z odškodninskim zahtevkom :D
Post a Comment