Borut Pahor naj se uči od Baracka Obame

Borut Pahor je položaj predsednika slovenske vlade prevzel novembra 2008, dva meseca kasneje pa je položaj predsednika ZDA prevzel Barack Obama. Sam sem takrat vlekel vzporednice med obema predsednikoma in s tem se je strinjal še marsikateri Slovenec. Sedaj smo že v aprilu in teh vzporednic je vedno manj. S politiko konsenza je namreč Pahor začel pretiravati, posledica tega pa so ukrepi, ki jih ni. Gospod predsednik namreč v petih mesecih vladanja ni naredil nič.

Vir fotografij: http://www.kpv.gov.si/, http://asthepagesturn.wordpress.com/

Edini konsenz, ki ga je dosegel je v tem, da slovenska politika nastopa enotno proti Hrvaški. Če bo hotel doseči še kakšen konsenz, pa mu svetujem, da s tem takoj preneha, ker mu to zagotovo ne bo uspelo, zato predlagam, da naj končno začne delati in ne samo govoriti. Lep primer so protikrizni ukrepi, za katere govori, da jih vlada pripravlja. In koliko časa bomo še čakali na konkretna dejanja? Ukrepati je namreč potrebno hitro, da ne bo prepozno. Podjetja že sedaj propadajo, ljudje ostajajo brez služb…

Edina stvar, ki mu jo je uspelo narediti pa je ta, da so se začele izdajati odločbe, tako imenovanim izbrisanim. Pa še za to se je v veliki meri potrebno zahvaliti, nedvomno najboljši ministrici sedanje vlade, gospe Katarini Kresal.

In če Borut Pahor v petih mesecih ni naredil skoraj nič, pa je ameriški predsednik Barack Obama v samo treh mesecih naredil marsikaj. S tem pa ne mislim samo na besede, ampak predvsem na dejanja in to na različnih področjih, od gospodarske krize in zunanje politike, do človekovih pravic in okolja. Lotil se je celo zadev, ki so bile pri bivših ameriških predsednikih tabu tema.

Na področju gospodarstva oz. gospodarske krize je namenil novo pomoč ameriškim bankam iz 700 milijard dolarjev vrednega svežnja, predstavniški dom ameriškega kongresa pa je, sicer brez podpore republikancev, sprejel 819 milijard dolarjev vreden stimulacijski sveženj, ki ga je predlagal. S svežnjem naj bi dali nov zagon pešajočemu ameriškemu gospodarstvu in se izvlekli iz recesije. Omejil je tudi skupne dohodke direktorjev zasebnih podjetij, ki prejemajo proračunsko pomoč in sicer na 500.000 dolarjev letno. Obama želi s to omejitvijo doseči, da bi bila finančna industrija odgovorna davkoplačevalcem in spremeniti korporacijsko kulturo, ki spodbuja astronomske bonuse in druge ugodnosti, ki pogosto niso sorazmerni z uspešnostjo podjetij.

Na področju okolja je odpravil ukrep svojega predhodnika Georgea Busha v zvezi s posvetovanji z znanstveniki pred sprejetjem ukrepov, ki bi lahko škodovali okolju, na področju znanosti pa je podpisal izvršno uredbo, s katero je odpravil omejitve (spet) svojega predhodnika Georgea Busha glede vladnega financiranja raziskav izvornih celic človeških zarodkov.

Na področju človekovih pravic je podpisal odlok o zaprtju zaporov v Guantanamu na Kubi in z izvršnim ukazom odpravil prepoved proračunskega financiranja domačih in tujih organizacij, ki se po svetu ukvarjajo z načrtovanjem družin, torej pomagajo ženskam tudi pri splavu. Prepoved je uvedel Ronald Reagan, Bill Clinton jo je odpravil, George Bush mlajši pa znova uvedel.

Na področju zunanje politike je ukinil omejitve glede potovanj in pošiljanja denarja na Kubo, med obiskom v Mehiki pa je podprl boj mehiških oblasti proti mamilarskim kartelom in trgovanju z orožjem, obenem pa celo priznal, da del odgovornosti za problem nosijo tudi ZDA. Prav tako se je odločil za postopen umik ameriških vojakov iz Iraka in poleg tega že od začetka mandata poskušal izboljšati odnose z Iranom, ki je ključna država za reševanje iraškega in afganistanskega konflikta. Pri tem se je obrnil neposredno na iransko ljudstvo in voditelje Islamske republike Iran in izrazil spoštovanje do iranske kulture ter civilizacije. Kaj takega od ostalih ameriških predsednikih nismo mogli pričakovati, kar samo še dodatno dokazuje, da je Obama res velik človek.

Pa Borut?