Odprto pismo Zoranu Jankoviću

Odprto pismo Zoranu Jankoviću, ljubljanskemu županu

Spoštovani gospod župan!

Moja osebna in poklicna dolžnost je, da se javno oglasim v zvezi s Šentjakobskem gledališčem in odločitvijo Mestnega sveta, da se to gledališče izseli iz stavbe, v kateri deluje že mnoga desetletja. Ne glede na Vaše in Vašega načelnika za kulturo dr. Uroša Grilca samozavestne izjave, da je za vas, torej za Mestno občino, »zadeva« končana, navkljub peticijam in drugemu javnemu nasprotovanju selitvi Šentjakobskega gledališča v Moste, v nekdanji Dom španskih borcev, sedanji GOML (Gledališče za otroke in mladino), Vas moram javno opomniti, da je takšna odločitev znak popolne arogance oblasti in pomanjkanje osnovnega čuta za kulturo v kar najširšem pomenu te besede, še zlasti pa za gledališča in njegovo žlahtno tradicijo. Kajti samo na spoštovanju tradicije dokazujemo svojo narodovo zrelost in odraslost! V zadnjih časih se nenehno govori o kapitalu, ki brez vsakršne sentimentalnosti posega v naše življenje in nam ga kroji po svojih pričakovanih dobičkih, a vedno znova se izkaže - in tudi tokrat se je izkazalo – da kapital ni naš največji sovražnik, ampak nespamet! In v Vaši odločitvi, da se Šentjakobsko gledališče mora izseliti iz stavbe, v kateri doslej delovalo, je znak nespameti. Ker vem, da boste vsakršne argument, naj se Vaša odločitev razveljavi, zavrnil, teh argumentov tudi ne bom navajal. Ker razumem, da kot župan ne morete obvladovati vseh področij družbenega in ekonomskega življenja v našem glavnem mestu, se sprašujem, kakšen je Vaš načelnik za kulturo dr. Grilc, ki bi Vam moral vendarle svetovati, da je taka poteza nespametna, a vse kaže da ta načelnik kaj malo pozna kulturno prakso, da ne rečem pomen in funkcijo gledališča, pa naj gre za poklicno ali polpoklicno gledališče. Uradniška pamet, ki se kaže v takšnih odločitvah, je žal v popolnem neskladju s kulturo in umetnostjo, s svobodo ustvarjanja in plemenitim poslanstvom, ki ga v teh časih gledališče, kot edina zares javna umetnost, opravlja. Žal moram tudi Vas, kot pred časom sedaj že bivšega ministra za kulturo dr. Simonitija, opozoriti, da se je slovensko gledališče rodilo v letu francoske revolucije, saj je bila 28. decembra 1789 v Stanovskem gledališču v Ljubljani uprizorjena Linhartova Županova Micka, prva slovenska gledališka igra! In to ni bil slučaj, kajti gledališče in svoboda sta brat in sestra. Seveda me boste zavrnili, češ, saj ne ukinjamo Šentjakobskega gledališča, ampak ga samo selimo iz mesta nas obrobje, kjer bo imelo še boljše pogoje delovanja! Pa še bližje BTC-ju, kar zagotovo ne more škodovati. In prav takšna Vaša zavrnitev priča o tem, da je bila odločitev, zaradi katere sem se moral oglasiti, spočeta brez premisleka, torej brez uporabe pameti.

In še to: demokracija ni v tem, da ima vsakdo pravico, da izreče svoje mnenje, da se ne strinja z neko odločitvijo. Demokracija je družbeni odnos, v katerem glas demosa (ljudstva) mora in zmore ustaviti samovoljo oblasti.

Ljubljana, 26. novembra 2008.

Ivo Svetina

Direktor Slovenskega gledališke muzeja