Saturday, March 15, 2008

Potovanje po ZDA (2005) - 9. del

Danes bom pisal o ogledu nacionalnih parkov Yosemite in Sequoia , o prezgodnjemu prihodu v Los Angeles in seveda samem Los Angelesu.

San Francisco sva zapustila v četrtek, 19. maja ob 9.30 uri, ko sva se v oblačnem vremenu in pri 19°C odpravila proti parku Yosemite, kamor sva prišla ob 13.00 uri. Tam je bilo vreme jasno in dve stopinji topleje.


San Francisco - Yosemite - Sequoia - Los Angeles - za podrobnosti klikni na to povezavo

Yosemite

Dolina Yosemite na 2000 metrih nadmorske višine, je dolga 12 kilometrov in tako čudovita in raznolika, da je veliki naravoslovec John Muir dejal:"Bog je tukaj ustvaril najboljše." Dolina Yosemite, ugnezdena v osrčju gorske verige Sierra Nevada v Kaliforniji, je kraj številnih veličastnih naravnih pojavov in predvsem velike količine slapov. Eden od teh slapov je tudi slap Yosemite, ki je s svojimi 739 metri tretji najvišji slap na svetu.

V pokrajini so čudovite kupole in vrhovi ter nekatere največje in najveličastnejše skalnate stene na svetu - najbolj impresivna izmed njih je El Capitan, granitna stena, ki se z dna doline skoraj navpično dviguje 1099 metrov visoko.

Po ogledu parka sva ob 17.30 uri izstopila iz parka in odšla proti Motelu 8 v Fresnu, kamor sva prispela ob 19. uri. Temperatura zraka pa je bila sedaj že 31°C.

Naslednji dan sva ob 8.05 uri v jasnem vremenu in temperaturi 21°C, odšla do 2000 metrov visokih parkov King Canyon in Sequoia national park. Vreme je bilo ves dan jasno in pa, zaradi višine, malce hladneje. Ob 9.40 uri sva tako vstopila v park King Canyon.

Izvedela sva, da so Sekvoje zelo odporna drevesa, ki ne umrejo zaradi starosti ali bolezni, ampak se zaradi plitkih korenin sesujejo, ker so pretežka. Poznamo dve vrsti sekvoj. Visoke in ozke ter »nizke« in debele. Skorja je debela do 30 cm. Da se ta ogromna drevesa razmnožujejo, rabijo ogenj oz. požar, saj se šele pri tej vročini, majhni storži, ki rastejo desetletja dolgo, odprejo, semena pa padejo na tla.

Sequoia National Park

Drevesa v parku so največja živa bitja na svetu, visoka do 160 metrov ali več, obseg imajo 30 metrov, premer pa11 metrov. Stara so do 2700 let in vsebujejo do 1600 kubikov uporabnega lesa. Včasih so bila ta drevesa pravi izziv gozdarjem, saj so se radi pohvalili, v kolikšnem času so drevo posekali; npr. eno drevo sta sekala dva gozdarja, drevo pa je padlo po cca. devetih dnevih. Na tak način je ogromno dreves posekanih, danes pa so zaščitena. V tem parku raste tudi največje živo bitje na svetu, General Sherman tree.

Ob 13.00 uri sva park zapustila in se odpravila mimo mnogih policijskih patrulj do Los Angelasa, kamor sva prispela ob 17.15 uri. To je bilo dan prej, kakor pa sva načrtovala, vendar pa sva to ugotovila šele v hostlu, kamor sva prišla ob 17.45 uri. V načrtu sva imela namreč predviden postanek po ogledu Sekvoj v enem izmed motelov na poti proti Los Angelesu, vendar sva to v najinem načrtu spregledala. No, na srečo sva kljub temu dobila prosto sobo in sicer v motelu, ki je bil nasproti Kodak teatra, kjer vsako leto podeljujejo oskarje.

Pa še en dan več časa nama je po novem ostalo za ogled Los Angelesa.

Los Angeles

Los Angeles je velemesto v južnem delu Kalifornije, na tektonsko nemirni obali Tihega oceana. Je središče, za New Yorkom, največjega somestja v Združenih državah Amerike, ki se je po 1. svetovni vojni lovkasto razširilo na vse strani in se zdaj razprostira že na dobrih 1200 kvadratnih kilometrih. Na severovzhodu in vzhodu ga obdaja venec gora in zaradi svojske mikroklime ga neredko prekrivajo oblaki ali pa se duši v smogu. V mestu živi 3,5 milijona ljudi, v njegovem somestju pa se število povzpne na 14,5 milijonov, kar ga uvršča med največja urbana središča razvitega sveta.

Zgodovina Los Angelesa

Začetki mesta segajo šele v leto 1781, ko je skupina španskih misijonarjev postavila postojanko San Gabriel, od zdajšnjega mestnega središča oddaljeno slabih 13 km. Naselje, ki se je razvijalo v njeni neposredni bližini, se je imenovalo El Pueblo de Nuestra Seńora la Reina de los Angeles de Porciuncula. Zdajšnje ime Los Angeles je del prvotnega imena, v vsakdanji rabi pa je zanj povsem udomačena različica LA, sestavljena le iz obeh začetnih črk.

Prvotni prebivalci so bili Španci, Mehičani, Indijanci in črnci. Razvoj kraja je pospešila najdba zlata v bližnjem pogorju Sierra Nevada, a še leta 1860 je imelo vsega 5000 prebivalcev. Obsežnejše doseljevanje je sledilo dokončanju južne čez celinske železnice leta 1883, tako da se je število prebivalcev že do leta 1890 povzpelo na 50.000. Nadaljnji zagon mestne rasti je vzpodbudilo odkritje nafte v okolici in izgradnja dveh umetnih pristanišč med letoma 1899 in 1913, San Pedra in Long Beacha. Na prelomu stoletja je v mestu živelo že 250.000 ljudi. Gospodarski impulz je pomenila tudi uveljavitev filmske industrije. Nastali sta svetovno znani okrožji Hollywood in Beverly Hills.

Mesto je topilni lonec različnih narodov in ras, kar še vedno povzroča izbruhe med etičnega nasilja. Poenostavljena šovinistična in rasistična členitev razlikuje med "bogatimi" belci, "revnimi" Latinosi (špansko govoreče prebivalstvo; mehiški in drugi špansko govoreči priseljenci se imenujejo Čikani) in Indijanci, črnci in azijati. Slednji so predvsem kitajskega in japonskega porekla.

Los Angeles je postal najpomembnejše industrijsko in storitveno središče zahodno od Misisipija. Glavne industrijske panoge so petrokemična, avtomobilska, letalska, gradbena in elektronska industrija. V mestu s sorazmerno majhnim poslovnim središčem in prevlado enodružinskih hiš so tudi številne banke in zavarovalniške družbe. Pomembna dejavnost je turizem, ki ga je še pospešilo dejstvo, da so tu kar dvakrat, v letih 1932 in 1984, gostili poletne olimpijske igre. V Anaheimu na južnem obrobju somestja so že leta 1955 odprli zabaviščni park Disneyland.

Znamenite mestne plaže se od Long Beacha prek Sante Monice in Malibuja vlečejo proti mestnemu obrobju na severozahodu. Kljub temu, da je poletno morje sredi dneva, ko se razkadijo jutranje meglice, na videz vabljivo, je v njem zaradi mrzle vode kot posledice hladnega morskega toka le malo kopalcev. Precej ljudi si pred kopanjem ali vodnimi športi nadene neoprenske obleke. Prizori iz "Obalne straže" so torej varljivi!

Seveda pa je Los Angeles v vsem, kar se dogaja v svetu filma, mode, umetnosti vedno korak pred ostalo Ameriko.

Ker je bilo za javni prevoz vseskozi razmeroma malo posluha, je prebivalec Los Angelesa brez osebnega avtomobila povsem nemočen. Mesto prepreda gosto omrežje sodobnih avtocest s šestimi in več pasovi, po katerih se v vse smeri nenehno valijo trume avtomobilov. Prometna križišča so še posebno slikovita ob pogledih iz zraka.

Beverly Hiils, Santa Monica...

V soboto, 21. maja in v nedeljo 22. maja sva si, v jasnem in zelo vročem vremenu, v L.A ogledala Hollywood, kjer sva imela tudi hostel, Beverly Hills, kjer sva videla vile, da dol padeš in kjer bi sam z veseljem živel ter Santa Monico, kjer sva si privoščila eno zelo dobro kosilo. In če je bilo v Santa Monici nek trenutek še popolnoma jasno in vroče, se je že v naslednjem trenutku kar naenkrat iznad Tihega oceana pojavila grozljiva megla, ozračje pa se je nemudoma ohladilo za 10 stopinj.

Poleg vsega naštetega, pa sva si nujno morala ogledati tudi Universal studie, kjer sva si lahko ogledala prizorišče snemanja različnih filmov in nadaljevank (kulise New Yorka, sosesko iz nadaljevanje Razočarane gospodinje, ki jo takrat v Sloveniji še niso predvajali in tudi motel s hišico na griču, ki v bistvu sploh ni na griču iz filma Psiho) ter kako filmski ustvarjalci ustvarjajo posebne efekte. Ogledala sva si tudi šov Potopljeni sveti, kjer uprizorijo bitko na sceni, ki je bila uporabljena v filmu Potopljeni svet. Paziti moraš samo kam se usedeš, ker si lahko zelo zelo moker.

V ponedeljek, 23. maja sva Los Angeles zapustila in se odpravila proti Las Vegasu, o katerem pa več naslednjič.

Fotografije parkov Yosemite, Sequoia in Los Angelesa pa si seveda lahko ogledate že sedaj.



Sicer pa sva do sedaj prevozila že 7.170 kilometrov od načrtovanih 6.624 kilometrov. Pot, ki sva jo prevozila od New Yorka do Los Angelesa si lahko ogledate spodaj.


Do sedaj prevožena pot od New Yorka do Los Angelesa

Sorodne teme:

- Potovanje po ZDA (2005) - 14. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 13. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 12. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 11. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 10. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 8. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 7. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 6. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 5. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 4. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 3. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 2. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 1. del

No comments: