V današnjem potopisu potovanja po Ameriki, bom pisal o San Franciscu, kjer sva ostala tri dni in kjer sva si, med drugimi, ogledala znameniti zapor Alcatraz, most Golden gate in pomol Pier39.
San Francisco ali Sveti Frančišek je znano kot najdražji kraj za bivanje v ZDA, ki je prehitelo celo New York City. Tako visoko vrednost mu daje neposredna bližina Silikonske doline v kateri se bliskovito razvija računalniška industrija in zato potrebe po novih strokovnjakih nikakor ne usahnejo. Žal pa je tako, da ima San Francisco tudi največ brezdomcev in da je tudi dokaj nevarno mesto.
Mestu ob zalivu, lega ob Pacifiku daje stabilne temperature skozi vse leto. Gibljejo se med
Prvi dan sva se po mestu samo malo sprehodila, saj se je, po nastanitvi v hostlu, mrak nezadržno bližal. Sva si pa zato drugi dan ogledala celo kolonijo morskih levov, ki so se pred mnogimi leti naselili na pomolu Pier 39 oz. na Wisherman' s wharfu, ki je danes ena izmed večjih znamenitosti San Francisca. Prav tako sva drugi dan obiskala Kitajsko četrt, ki je do nedavnega predstavljala največjo naselbino Kitajcev izven njihove domovine, danes pa ima največji China town kanadsko mesto Vancouver. Ogledala sva si tudi Union square in Golden Gate ter se povzpela na razgledni stolp Coit Tower na Telegraph hillu, od koder je čudovit razgled na San Francisco z okolico.
Golden gate
Golden gate je delo arhitekta Daniela Burnhama, ki je na začetku stoletja ustanovil gibanje za olepševanje mest. Dolgo časa je veljal za največji verižni most na svetu. Zgrajen je bil v letih 1933 do
Javni prevoz v San Franciscu
V San Franciscu je na voljo več vrst javnih prevoznih sredstev. Zbirate lahko med taksiji, avtobusi, trolejbusi, cable car-om in tramvajem..Midva sva se največkrat, kadar pač nisva pešačila, vozila s Cable car, ki ima prednost pred vsemi vozili in ki ima postaje v križiščih. Karta se plača samo na vstopni postaji, če pa se povzpneš na vozilo na kakšni kasnejši postaji, je vožnja brezplačna. Vozila pa sva se tudi z F line (tramvaj iz različnih držav), ki pelje po Embarcadero ulici in Market streetu in te pripelje do vseh najpomembnejših znamenitosti.
Naslednji dan, 18. maja sva si ogledala najbolj zavito ulico v ZDA, Lombard street na območju Russian hilla in se ob 10.40 uri z ladjico odpeljala proti Alcatrazu, ki sva si ga dan prej lahko ogledala samo od daleč.
Alcatraz
Ime Alcatraz izhaja iz španske besede »Alcatraces«. Leta 1775, je španski raziskovalec Juan Manuel de Ayala kot prvi zaplul v današnji San Francisco Bay – odprava je poimenovala obalo in enega izmed treh otokov Alcatraces; skozi čas se je ime spremenilo v angleški Alcatraz. Medtem, ko je prvotni pomen besede še vedno neznan, pomeni Alcatraces dobesedno »pelikan« oziroma »čudna ptica«.
Leta 1850, je vodstvo države predlagalo področje okoli otoka kot Ameriško vojaško oporišče. Na obali je kaj hitro nastal San Francisco. Potrebe po zaščiti mesta, so pripeljale do idej o zgradbi gradu ali trdnjave na vrhu otoka, vojska pa je imela načrt postavitve 100 topov, kar bi naredilo Alcatraz najbolj utrjeno vojaško bazo na zahodni obali ZDA. Skupaj z utrjenim sprednjim in zadnjim delom, je Alcatraz tvoril »trikotnik obrambe«, ki je bil namenjen varovanju vhoda v zaliv. Otok je bil poleg tega tudi prvi otok z delujočim svetilnikom na zahodni obali ZDA.
V poznih 1850, so na otok nastanili prve vojaške zapornike. Medtem ko je obrambna vloga Alcatraza s časoma vedno bolj padala (med bitkami, niso uporabili niti enega orožja na otoku), pa je kot zapor deloval preko 100 let. Leta 1909, je vojska trdnjavo opustila, le kleti so jim služile za morebitne vojaške zapornike. Le ti so med letoma
Ameriška vojska je otok uporabljala več kot 80 let - od1850 do 1933, ko je oblast nad otokom prevzela FBP (Federal Bureau of Prisons). Vlada se je nato odločila odpreti visoko varovani zapor z minimalnimi privilegiji kamor bojo premestili nepopravljive »prebivalce« zveznih zaporov. S tem je želela vlada pokazati, da gre za resen načrt zmanjševanja kriminala v letih od 1920 do 1930.
Zapor Alcatraz ni bil ameriški »Devli's Island« kakor pričajo marsikatere knjige in filmi. Povprečno je bilo v zaporu le 260 – 270 kaznjencev (zapor ni niti enkrat v času svojega delovanja dosegel svoje polne kapacitete – 336; V Alcatrazu je glede na vse zvezne zapore bival le 1% zapornikov). Veliko kaznjencev je priznalo, da so življenjske razmere v Alcatrazu veliko boljše od tistih v zveznih zaporih (v Alcatrazu le 1 zapornik na celico) in nekaj zapornikov je celo zaprosilo za premestitev v Alcatraz.
Poleg znanih kriminalcev kot Al Capone, George »Machine-gun« Kelly, Alvin Karpis (»Public Enemy #1«), in Arthur »Doc« Barker, je bila večina 1576-ih zapornikov nepoznanih »gangsterjev« ki so se požvižgali na pravila v zveznih zaporih in so bili tam razglašeni za nasilne in nevarne ali pa so poizkušali s pobegi. Alcatraz je služil kot »zapor zaporov«. Če se zapornik ni vedel po pravilih, je bil premeščen v Alcatraz, kjer se je bil v monotonih vsakdanjikih prisiljen naučiti spoštovati pravila in predpise, ki so veljali v zaporu.
V Alcatrazu je imel zapornik 4 pravice: hrano, obleko, zaščito in medicinsko pomoč. Vse ostalo je bil privilegij, ki si ga je bilo potrebno prislužiti z delom; Možnost dopisovanja in obiski družinskih članov, dostop do knjižnice zapora in razvedrilne dejavnosti kot so barvanje in glasba. Ko je zapor ugotovil da se kaznjenec sam drži pravil in ga k temu ni potrebno siliti (ponavadi po 5 letih na Alcatrazu), je lahko bil ta premeščen nazaj v zvezni zapor, kjer je bival do izpusta.
Tudi tu so se našli zaporniki, ki se jim ni dalo čakati na premestitev v drug zapor. V 29-ih letih (1934 – 1963), ko je zvezni zapor deloval, je 36 mož (vključno z dvema ki sta srečo poizkusila dvakrat) sodelovalo v 14-ih poizkusih pobegov. 23 je bilo ulovljenih, 6 je bilo streljenih in ubitih med poizkusom pobega, 2 sta se utopila. Dva ki so ju ujeli, so kasneje usmrtili v plinski celici v kalifornijskem državnem zaporu, zaradi smrti paznika, ki je bil ubit med znanim »Battle of Alcatraz« poizkusom pobega 2. – 4. maja leta 1946. Uradno ni nihče uspel pobegniti iz Alcatraza, čeprav do danes pogrešajo 5.
21. marca, 1963, so zapor Alcatraz po 29-ih letih delovanja zaprli. Niso ga zaprli zaradi izginotja Anglinsa in Morrisa (odločitev o zaprtju je padla dolgo pred njunim izginotjem), temveč zaradi prevelikih stroškov upravljanja in vzdrževanja zgradbe. Le za obnovo je bilo potrebnih $3-5 milijonov. Delovanje Alcatraza je bilo trikrat dražje od delovanja kateregakoli zveznega zapora. Glavni vzrok, za drago delovanje zapora, je bila njegova fizična odvisnost. Hrano, vodo, gorivo, vse je bilo na otok potrebno pripeljati z ladjo. Ker otok ni imel lastnega izvira vode, je bilo potrebno vsak teden na otok pripeljati 4 milijone litrov vode. Vlada je menila, da je ceneje zgraditi novo ustanovo, kakor pustiti Alcatraz odprt.
Ob 16.30 uri sva končala z ogledom in se z ladjico vrnila na celino, kjer sva si ogledala tudi akvarij in izvedela, da morski psi živijo nedaleč stran in sicer na drugi strani Golden gate-a.
Toliko za danes, naslednjič pa več o najinih naslednjih postajah, parkoma Yosemite in Sequoia ter prihodu v mesto angelov.
Sorodne teme:
- Potovanje po ZDA (2005) - 14. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 13. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 12. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 11. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 10. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 9. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 7. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 6. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 5. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 4. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 3. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 2. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 1. del
No comments:
Post a Comment