Potovanje po ZDA (2005) – 7. del

Danes bom pisal o dvodnevnem potovanju iz Yellowstona proti San Franciscu, o nenavadnih opozorilnih tablah ob cesti, snegu v Kaliforniji in na koncu o prenočevanju v ameriških hostlih.

Nenavadni nočni dogodek

Nedelja, 15. maj ob pol treh zjutraj. Jaz trdno spim, ko naenkrat v sobo plane kolega, ki je šel pred tem na WC. »Kaj pa je?« ga vprašam in on mi odgovori: »Pejt hitr ven, boš nekaj vidu.« Ves zaspan se splazim iz tople postelje, si nataknem pulover in grem pogledat kaj se dogaja. Kljub temu, da Yellowstone sploh ni toliko na severu, sva lahko občudovala polarni oz. severni sij. Ni bil sicer tako izrazit kot na severu, bil je pa le. Je to mogoče ali se nama je samo bledlo? Še sedaj nisem popolnoma siguren, toda kakšne druge razlage ne najdem. Toda, ker naju je zjutraj čakala pot proti San Franciscu, sva se kmalu odpravila spat in zaradi vzburjenja komaj zaspala.

Pot proti San Franciscu


Yellowstone – Winnemucca – San Francisco

Zjutraj sva ob 9.15 uri odšla na pot, po 50 minutah vožnje zapustila park in ob 10.00 uri že vstopila v Montano, po kateri sva se sicer vozila samo 12 milj oz. 15 minut. Ob 10.15 uri sva namreč že vstopila v Idaho in s tem zapustila tudi gorovje Rocky mountains.

Idaho je veliko bolj gozdnat kot Wyoming. Sva pa tudi tukaj opazila skoraj same iglavce, predvsem borovce, nekaj malega pa tudi smrek.

Med potjo sva se, za eno uro, ustavila v trgovini Albertsons, kjer sva nakupila hrano in nato ob 15.05 uri prišla v kraj Twin Falls, kjer sva si ogledala kanjon reke Snake river in odšla na italijansko kosilo v restavracijo Johny Carinos Italian. Ob 16.15 uri sva odšla naprej po cesti South 90. Vreme je bilo oblačno, deloma deževno, s temperaturo 19°C.

Nevada

Ob 17.15 uri sva prišla v Nevado in uro premaknila na Pacifiški čas, za eno uro nazaj. Takoj po vstopu v Nevado pa naju je ob cesti presenetila prestreljena tabla »Prijavi streljanje z vozila«.

Zvezna država Nevada je ime dobila po gorovju Sierra Nevada, imenuje pa se tudi srebrna dežela oz. Dežela vesterna. Glavno mesto države je Carson city, največje mesto pa je Las Vegas. Država je bila kot 36. po vrsti v zvezo sprejeta 31. oktobra 1864.

Nevada je dokaj gorata, vzhodni del je zelen, a brez dreves in trave, saj sva opazila samo nizko grmičevje. Zahodni del pa je povsem peščen, s puščavskim grmičevjem. Na zahodu ni niti živine, ki bi bila zunaj, nasploh pa je severni del Nevade redko poseljen. Sem ter tja sva opazila kakšen ranč, naselja pa majhna in večinoma barakarska.

Ob 19.50 uri sva prišla v motel Winnemucca.

V ponedeljek, 16. maja sva ob 8.45 uri, v oblačnem vremenu in temperaturi 16°C, odšla naprej proti Kaliforniji.

Peljala sva se mimo ameriškega zapora sredi puščave in rudnika, kjer delajo po vsej verjetnosti zaporniki. V bližini zapora sva ob cesti opazila tablo z napisom, da je prepovedano pobirati štoparje. Tu sva prvič videla cestni vlak oz. tovornjak s tremi prikolicami, kot tudi zelo dolg vlak s tremi lokomotivami. Povsod po Nevadi sva videla tudi veliko tabel z reklamami za casinoje, saj je Nevada edina zvezna država, kjer so casinoji dovoljeni.

Sneg v Kaliforniji

Ko sva se peljala skozi gorovje Sierra Nevada, naju je pred vstopom v sončno in vročo Kalifornijo, pričakal močan dež s točo in kasneje tudi sneg. Temperatura pa se je iz 15°C, spustila na samo 4°C. No in v takem vremenu sva v Kalifornijo prišla ob 11.15 uri.

Kalifornija je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocena in ima največje število prebivalstva med zveznimi državami ZDA. Glavno mesto je Sacramento, največje pa je Los Angeles. 9. septembra 1850 je bila kot 41. država sprejeta v zvezo. Država se imenuje tudi Zlata država ali Golden state.

Na vrhu Sierra Nevade, kjer sva tudi napolnila najinega jeklenega konjička, se je temperatura še bolj spustila in sicer na neverjetnih 0°C, zapadlo pa je tudi že kar nekaj snega. Peljala sva se celo mimo zimskih letovišč. Nisem si mislil, da imajo tudi v Kaliforniji smučišča.

Kmalu sva se začela spuščati 40 milj daleč v dolino Sacramenta. Iz približno 3000 na 0 metrov nadmorske višine. Na poti proti dolini, pa se je kar naenkrat ves promet ustavil za 10 minut, nakar se je počasi začel premikati naprej. Verjetno je prišlo do kakšne nesreče, saj sva videla ogromno policistov. Toda vseeno se je vse skupaj hitro premaknilo naprej. Ob 13h sva tako prišla v dolino, kjer je bilo že 20°C in veliko sredozemskega rastja (oleandri…).

Po vsej Kaliforniji sva opazila opozorilne table, da moraš voziti počasi in da te lahko izmeri radar, ki je v letalu. Prav tako so povsod po Kaliforniji na veliko obnavljali in gradili ceste.

Prenočevanje v ameriških hostlih

Ob 15.05 uri sva se peljala čez Bay bridge v San Francisco in ob 15.20 uri prispela v hostel, ki sva ga rezervirala že po internetu. Je bil pa to, na poti po Ameriki, šele drugi hostel. Prvi je bil v New Yorku.

Ne vem, če sem že omenil, toda v vseh večjih mestih sva imela rezervirana prenočišča v hostlih, ki so bila v samem centru, medtem ko sva na poti spala po motelih, ki pa so bili, v primerjavi s hostli, luksuzni in ker so bili zunaj mest, tudi cenejši. V Ameriki namreč kultura prenočevanja v hostlih ni razvita tako kot v Evropi in tam hostlov skoraj ne poznajo. Če pa že so, so zelo zanemarjeni in v njih prenočujejo v glavnem Evropejci, od Američanov pa samo reveži in starejši ljudje. Ni tako kot v Evropi, kjer v hostlih prenočuje v glavnem mladina.

Naslednjič nadaljujem z znamenitostmi San Francisca, spodaj pa si lahko ogledate fotografije potovanja iz Yellowstona proti San Franciscu.





Sorodne teme:

- Potovanje po ZDA (2005) - 14. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 13. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 12. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 11. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 10. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 9. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 8. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 6. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 5. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 4. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 3. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 2. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 1. del