Potovanje po ZDA (2005) - 12. del

V današnjem potopisu bom, med drugimi, pisal o obisku New Orleansa, obisku plantaže Oak Alley in veri Voodoo.


El Paso - Houston - New Orleans

Najino pot sva nadaljevala v soboto, 28. maja ob 9.45 uri. Vreme je bilo oblačno in dokaj mrzlo, pokrajina zahodnega Teksasa pa je bila slabo poseljena in puščavska z velikimi griči ter nizkim grmovjem. Nekaj podobnega kot v severni Nevadi in Novi Mehiki. Na razdalji 100 milj ni bilo žive duše. Od daleč sva opazila samo nekaj manjših tornadov. Ko sva le prispela do prve civilizacije, nekega počivališča ob avtocesti, sva videla samo čudne ljudi, v wc-jih, ki so bili umazani, tako kot po vsem jugu, pa same rasistične napise. Ko sva pot nadaljevala proti vzhodu, se je pokrajina končno malo spremenila. Tako sva lahko po dolgem času videla tudi nekaj listavcev, ki sva jih nazadnje v New Yorku in nekaj malega v Indiani. Nasploh se nama je zdel osrednji in vzhodni Teksas bolj zelen in lep.

Ob 20h uri sva prišla v motel 6 (motel 8, kje sva do sedaj vedno prenočevala, je bil zaseden ) pri Houstonu, kjer sva šla zvečer nenačrtovano tudi žurirat v nek klub.

Naslednji dan sva po zajtrku v restavraciji Dany ob avtocesti South 45 (zajtrka v motelu 6 namreč ni bilo), ob 11.45 uri odšla naprej proti vesoljskemu centru Nase, za kar sva se odločila tudi šele prejšnji dan. Tam sva si ogledala kopijo mednarodno vesoljsko postajo, kjer se astronavti urijo. Zabaviščnega parka pa si, zaradi pomanjkanja časa, nisva ogledala. Ob 14.45 uri sva ponovno odšla na pot in Houston zapustila ob 15.15 uri. Med Houstonom in Luisiano, ki je bila najin naslednji cilj, je bilo zelo veliko listnatih in tudi borovih gozdov. Tja sva prišla ob 17.10 uri.

Louisiana

Zvezna država Louisiana se imenuje tudi Pelikanova oz. Sladkorna dežela. Glavno mesto države je Baton Rouge. Država pa je bila kot 18. po vrsti v zvezo sprejeta 30. aprila 1812.

Ob cesti, ki so bile slabe, sva videla mrtvega pasavca, drevesa v vodi (mangrove), bujno rastje (veliko plevela, trnja, plezalk) in na bencinski črpalki, ki sva jo ob napovedanih hudih nevihtah našla ob čisti temi in praznem tanku bencina, v kis vložene prašičje ustnice in stopala. Baje je to Cajunska specialiteta. Na sami črpalki pa je bilo tudi ogrooomno komarjev.

Ob 21.40 uri sva prišla v Indian hostel v New Orleansu.

New Orleans

Za New Orleans ste že slišali, če ne prej, pa zagotovo po orkanu Katrina, ki je leto po najinem obisku, prizadel to prekrasno mesto, ki je od vseh ameriških mest, najbolj podobno evropskim.

Mestu so vladali Francozi, Španci in naseljenci iz vsega sveta, ki so prišli v pristanišče. To se kaže v kulturni dediščini, kjer se mešajo španska dvorišča, viktorijanski balkoni. Naglas prebivalcev New Orleansa je nekaj posebnega. Je kombinacija glasov, ki jo ne najdete nikjer drugje. Kot je mesto čisto nekaj posebnega, je tudi glasba - afriško-ameriški jazz preliva tradicionalne afriške ritme z glasbo, ki prihaja iz popularnih medeninastih inštrumentov. Arhitektura se prav tako preliva iz staro-španske in staro-francoske do ultra in post modernega centra mesta. V 19. stoletju je bilo mesto zelo popularno po svojem "rdečem okrožju" imenovanem Storyville, kjer so se dogajale nore zabave. Danes je to še vedno mesto, ki ljubi zabave in je vedno polno. Tako med vikendom, kot tudi med tednom in to kljub dežju, ki naju je namakal. Midva sva se osredotočila na francosko četrt, ki je tudi najbolj znana četrt v New Orleansu, čeprav je mesto znano tudi po številnih plantažah, kjer so včasih delali črnci.

Največ prebivalcev New Orleansa je Kreolcev in Kožuncev. Kreolci so potomci osvobojenih sužnjev ter Francozov iz Karibov. Poizkusila sva tudi njihovo hrano, Kožunci pa so Francozi, si so prišli sem in živijo v močvirjih Louisiane. Hrane (prašičjih ustnic ali Jambalaje – riža s klobaso in rakci) nisva poskusila. So pa v New Orleansu zelo poceni ostrige, ki sva se jih dodobra najedla.

V ponedeljek, 30. maja naju je čakal ogled plantaže Oak Alley ob najdaljši ameriški reki Missisipi, ki je dolga 3797 kilometrov in ki se izliva v morje ravno v New Orleansu.

Ker sva večer prej dolgo v noč žurirala, sva si, po dolgem iskanju šele ob 17.00 uri ogledala omenjeno plantažo.

Plantaža Oak Alley

Drevesa oz. hraste, ki so stari 300 let, živijo pa 600 let, je pred plantažo zasadil nek kmet, čez 150 let pa je nek bogataš kupil posest in zase ter za 16 let mlajšo ženo (okoli 1840. leta), zgradil dvorec. Žena, ki je nikoli ni bilo doma, je žurirala v New Orleansu in tam živela, dokler ni mož na plantaži umrl. Potem se je žena vrnila in zapravila vse premoženje. Plantažo je leta 1859 prepustila sinu in ta jo je leta 1866 moral prodati upnikom zaradi vojne med severom in jugom. Kasneje je 1925. leta propadajočo hišo kupila neka družina in jo obnovila ter uredila notri muzej. Še vedno pa na plantaži pridelujejo sladkorni trs, čeprav v manjših količinah in brez sužnjev.

Na plantaži sva tako videla marsikatero zanimivo stvar, jaz pa jih bom tokrat naštel kar po alinejah:

- izbočeno ogledalo, ki je tako omogočalo staršem, da so v sosednjem prostoru nadzirali mladino.

- Spiralast svečnik s katerim so starši določali hčeri, koliko časa se smejo družiti s fanti. Ko je sveča dogorela do prečke in ugasnila, je bil čas za poslovitev. In toliko kolikor visoko je bila sveča nad svečnikom, toliko časa se je hči smela pogovarjati z mladeničem.

- Ker ženske niso smele piti ruma, so jim postregli hruške, ki so bile namočene v rum.

- Dame so pred kaminom uporabljale kovinsko ploščato pahljačo, ki so jo držale pred obrazom, da jim vročina s kamina ne bi topila vosek na obrazu.

- Pohištvo je manjše, ker so bili ljudje manjši.; srebrni pribor pa kaže na bogastvo družine, zato je večji in težji.

- Ko nekdo umre, prekrivajo ogledala s črno tančico, da preprečijo duši, da ostane v hiši in straši.

- Za dobrodošlico dobi gost ananas. Če se predolgo zadržuje, mu v sobi za goste kasneje nastavijo še en ananas in mu s tem dajo vedeti, da je čas za odhod in za obisk koga drugega.

Drugi dan v New Orleansu sva odšla v muzej Voodooja in si ogledala tudi kreolsko hišo.

Vera Voodoo

Seveda pri vsaki veri obstajata svetla in temna plat. Tako kot je v Krščanstvu obstajal lov na čarovnice, kjer je moralo umreti na tisoče žensk samo zaradi suma, da so čarovnice. Tako kot je pri Krščanstvu nastal lov na čarovnice le zaradi tega, ker so se ljudje bali znanja žensk, tako je nastala tudi "temna" stran Voodooja zaradi strahu pred to vero in tudi iz sebičnih razlogov. Strah pred to vero pa so samo še podkrepili Hollywoodski filmi samo zato, da bi pridobili na svoji gledanosti in priljubljenosti. Vendar pa izjeme ne potrjujejo pravilo.

Voodoo vera se je prvotno razvila na otoku Haiti, kasneje pa se je prenesla po vsej Ameriki zaradi zasužnjevanja črnega prebivalstva. V Voodooju obstaja več bogov, najpomembnejša pa sta Olurun in Obtala. Poleg bogov pa poznajo še veliko duhov, ki so prijazni (dobri) ali pa zli. Pomembno vlogo pri Voodoo veri imajo tudi Loe. To so verniki, ki so bili povzdignjeni v svečenike, da bi služili nekemu višjemu namenu. Vsak Loa ima svoj način ritma bobnov in svoj simbol katerega uporabljajo pri svojih ritualih. Pri tej veri obstaja tudi žrtvovanje, žrtvujejo se samo živali in pri originalni veri se živali ubijejo na hiter način, kar pa ne moremo trditi za Zlobni Voodoo.

Obredi pri Voodoo-ju so sestavljeni iz plesanja, risanja posebnih verskih znakov, žrtvovanja živali in gostije. Prav tako ostali verniki svečenikom Loam darujejo hrano, da se lahko oni popolnoma skoncentrirajo na vero in na pomoč ostalim vernikom.

Pri Voodooju so tudi zelo znani razni napitki, ki ti lahko povrnejo moč ali zdravje ali pa so lahko usodni za človeka, ki ga spije. Loe se zelo dobro spoznajo na rastline in znajo pripraviti veliko napojev. Loe večinoma delajo napoje in razne ostale maže za blagor svojih sovernikov, bocor (zlobni čarovniki pri voodoo-ju) pa se večinoma ukvarjajo z raznimi strupi in napoji, ki človeka onesposobijo ali pa spravijo v trans da jih lahko čarovnik "spremeni" v zombija, ki mu vdano služi.

Dobro znana je tudi Voodoo lutka, ki jo uporabljajo bocorji v namene da bi onesposobili svojega nasprotnika ali pa ga oslabili. Preko voodoo lutke se dajo tudi izvajati razni uroki.

Če hočete postati pripadnik katere voodoo sekte pa boste vsekakor morali prestati inicijacijski obred, ki bo dokazal da ste vredni sprejema v voodoo sekto. Inicijacijski obredi so različni od ene do druge sekte. Na primer ena sekta uporablja za sprejem hojo po vroči žerjavici, druga sekta pa polaganje rok v lonce z vrelim oljem. Pri vseh primerih inicijacijskih obredov pa se morate dobro pripraviti nanj z dolgotrajnim meditiranjem. Nekateri pred tem obredom meditirajo tudi po več tednov brez da bi opravljali kako drugo delo in med tem ko meditirajo jim ostali verniki nosijo hrano in ostale nujne reči, da bi se meditacije čim manjkrat prekinila.

Med krščanstvom in voodoojem je veliko podobnih stvari:

- V obeh verah verniki verjamejo v neko višje bitje (Boga).

- Loe v voodooju predstavljajo svetnike v krščanstvu.V voodooju so Loe navadni ljudje, ki so živeli zelo pobožno življenje in so jim ponavadi verniki zelo zaupali in jim celo pripisovali čudežne moči.

- V obeh verah verjamejo v posmrtno življenje.

- Oboji imajo podobne obrede, žrtvovanje božjega mesa (hostije) in žrtvovanje krvi (vino).

- Oboji verjamejo v obstanek zlih duhov ali demonov.

- Privrženci voodooja verjamejo da ima vsak vernik met tet (podobno kot razni krščanski patroni-svetniki).

- Razlika je samo v drugačnih bogovih in angelih (duhovih), v njihovih obrednih pesmih in plesih in v prepričanju da je duša sestavljena iz dveh delov: Iz gros bon ange-a ali velikega angela varuha in iz ti bon ange-a ali majhnega angela varuha.Verniki verjamejo da manjši del duše ti bon ange zapusti dušo med spanjem ali med Loinem ritualom in zato so zaskrbljeni da se lahko poškoduje ali jim ga »ukrade« zlobna magija medtem ko ni v telesu.

Toliko za danes. Tako kot vedno prej, pa si tudi tukaj lahko ogledate slike, ki so spodaj.



Naslednjič bom pisal o obisku Washington D.C. in vrnitvi v New York.

Sorodne teme:

- Potovanje po ZDA (2005) - 14. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 13. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 11. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 10. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 9. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 8. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 7. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 6. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 5. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 4. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 3. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 2. del
- Potovanje po ZDA (2005) - 1. del