Po jutranjem ogledu črne gotske katedrale in romanske cerkve, smo odšli naprej v smeri proti dolini Loari, kjer nas je čakalo kar nekaj ogledov srednjeveških in tudi malce novejših (baročnih) gradov. Ni kaj, dobrodošla sprememba po tolikšnem številu ogledov romanskih ali gotskih cerkva. Ne vem zakaj so morali v Sloveniji vse gotske in romanske cerkve preurediti v baročne ali pa jih celo podreti. Se mi zdijo te baročne prav kičaste.
Clermont Ferrand - Montlucon - Chenonceaux - Tours
Kakorkoli že. Naša prva postojanka, po dveh urah in pol vožnje, je bil Montluçon, glavno mesto Bourbonnaisa. Ker smo ravno naleteli na srednjeveške igre, smo si jih z veseljem ogledali. Takrat namreč tega v Sloveniji še ni bilo videti tako pogosto kot sedaj, ko jih prireja že vsaka vas.
Pot smo nadaljevali mimo mest Culon, Chateauroux (eno redkih mest brez znamenitosti) in Loches (znamenito, a kičasto mesto, kjer nismo mogli najti ničesar za pod zob, zaradi česar smo bili vsi zelo tečni).
Po štirih urah vožnje, s krajšimi vmesnimi postanki v zgoraj omenjenih mestih, smo prispeli v Chenonceau, kjer smo si ogledali damski grad, na rečici pod Loiro, vrt Katarine de Medici in vrt Diane Poitierske, ljubice Henrika II, ki je bil sicer poročen s Katarino de Medici.
Damski grad z reko Cher
Damski grad z Dianinim vrtom
Po dveh urah in pol ogleda smo se odpravili proti Toursu, začetka naše poti ob reki Loari, ki smo jo nadaljevali naslednji dan. V hotel Mondial smo prišli ob 20.10 uri oz. po dobre pol ure vožne od gradu Chenonceau.
Če pa koga zanima zgodovina, naj si prebere še spodnji zapis.
V 16.st. so Francijo pretresale verske vojne. Hugenoti (protestanti) so živeli v južni Franciji in pod vodstvom navarskega kralja Henrika IV. Burbonskega. Zato in zaradi pariške drhali kralji niso živeli v Parizu, ampak v gradovih ob Loiri, kjer so se veš čas selili. Ob Loiri so živeli zato, ker so tako živeli v osrčju Francije in s tem pokazali, da so kralji vseh Francozov, ne glede na vero. Eden najpomembnejših je bil Franc I. (François I.), ki je imel z Eleonoro Avstrijsko, špansko infantinjo (infantinja=kraljeva hčerka), otroka Henrika II. Ker Henrik II ni bil prvi sin ( prvi je bil Franc, ki je kmalu umrl), Henrik II ni bil vzgajan za kralja. Ker je bil nedružaben in beden in je očeta skrbelo, je oče nagovoril plemkinjo Diano Poitiersko, da bi mu bila prijateljica in družabnica, čeprav je bila Diana veliko starejša od njega. Iz velikega prijatelstva je zraslo ljubimkanje, zato je Diana postala problem. Pri 15-ih se je Henrik II poročil s Katarino Medičejko, ki je bila istih let kot sam. Medičejci so bili trgovska družina, ki je obogatela in zavladala Firencam. Zaradi bogastva je bilo nekaj družinskih članov tudi papežev, poročali pa so se v največje evropske družine, ker pa Medičejci niso bili plemenitega porekla, niso bili primerni za vladarje. Henrikov brat Franc je bil takrat še živ, zato se je Henrik II poročil z Medičejko in ne kakšno pomembnejšo princeso. Očeta Franca I. je Diana skrbela, zato je Henrik II precej časa preživel pri ženi, po očetovi smrti, ko je postal kralj, pa je dal Katarino na stranski tir in njegova ljubica je postala prava vladarica. To je Diana Katarini tudi dokazala, ko je Katarina moža prosila za majhen gradič Chenonceau (damski grad). Čeprav ga Diana ni želela, je namenoma javno vpričo Katarine in dvora prosila zanj in Henrik je javno zavrnil Katarino, čeprav ji ga je bil že obljubil in ga tako podaril Diani. Diana je zgradila svoj vrt in mostiček. Katarina je Henrika zelo ljubila in mu dala veliko otrok. Henrik II pa je umrl mlad, leta 1559, star 40 let. Katarina je Diano takoj prisilila, da je ta grad zamenjala za nek drug, veliko bolj beden grad. Grad je preuredila v italijanskem stilu in postavila svoj vrt. Diano je pregnala z dvora, ji odvzela vse dohodke, tako da je umrla izolirana in osamljena. Po moževi smrti je bila namreč Katarina kraljica mati. Njeni otroci pa so jo oboževali, zato je v resnici vladala ona preko svojih otrok. Očeta niso marali (ker jih je zanemarjal, prav tako pa tudi njihovo mater; poleg tega so bili ob njegovi smrti vsi še rosno mladi: Franc 15, Elizabeta in Klavdija 14 in 12, Karel 9, Henrik 8, Margareta 6 in François 4). Katarina je zaradi bednega življenja postala zlobna. Kogar ni marala, je zastrupila (v gradu Blois, ki smo si ga prav tako ogledali, smo videli njeno sobo s strupi). Imela je skupino mladih plemkinj, ki jih je uporabljala za zavajanje moških. Toda tudi otrok ni imela enako rada. Za prvega otroka, ki je postal kralj (Franc II), je vedela, da je preveč slaboten in bolan, da bi dolgo vladal, hkrati pa je bil ta kralj zelo navezan na svojo ženo Marijo Stuart (škotsko kraljico) in se tako odtegoval vplivu matere.
Sorodne teme:
- Potovanje po Franciji (2002) - 1. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 2. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 3. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 4. del
- Potovanje po Franciji (2002) - 6. del
- Ljubezenski trikotnik
- Cerkev v Franciji konec 13. stoletja
- Orange, Arles
No comments:
Post a Comment