Peloponeške vojne in kapitulacijo Aten leta 404 pr. n. š. je Akropola preživela brez večje škode in je ostala predmet občudovanja. A po zatonu starogrške civilizacije se je to spremenilo - škoda je med drugim nastajala zaradi potresov, požarov, vojn, nenadzorovanih izkopavanj in plenjenj ter celo neustreznega obnavljanja. V svetiščih so različni zavojevalci molili k svojim bogovom. Leta 1687 so Benečani v Atenah napadli Turke in ogenj usmerili na Akropolo. Turki so v Partenonu, ki so ga po zasedbi Aten spremenili v mošejo, hranili smodnik, eksplodiral je in Akropola je gorela dva dni. Beneški kapitan, krivec za napad, je bil tudi eden prvih, ki je brez sramu oplenil Partenon.
V začetku 19. stoletja je Akropolo oplenil britanski veleposlanik v Otomanskem cesarstvu. Thomas Bruce, sedmi lord Elgin, je z dovoljenjem turškega sultana v Anglijo odpeljal ogromno marmornih skulptur, ki so jih na ogled postavili v Britanskem muzeju v Londonu.
Zadnja desetletja Akropoli grozijo predvsem kisli dež, ki uničuje marmor, prevladujoči gradbeni material in trume turistov. Obnova se verjetno ne bo končala nikoli, naj bi bilo pa delavskih odrov precej manj po letu 2020, ko bo končan obsežen restavratorsko-konservatorski projekt, začet pred več kot tremi desetletji.
Sorodne teme:
- Kreta (2001) - 2. del
- Kreta (2001) - 1. del
- Zgodovina Krete
No comments:
Post a Comment