Stanje slovenskega smučanja

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste začeli s pisanjem nekega zapisa za svoj blog in vam je, ko ste bili že skoraj pri koncu, crknil računalnik? Meni se je to ravnokar zgodilo. :( In kar je še huje, tudi osnutek se mi ni shranil, zato moram vse skupaj napisati še enkrat. Pa pojdimo, po spominu, lepo od začetka. :-/

Glede na to, da danes prav lepo sneži, čeprav verjetno snega ne bo ravno v izobilju, sem se odločil, da je pravi čas, da tokrat napišem nekaj o zimski radosti, natančneje o smučanju.

Verjetno se vsi strinjate, da v Sloveniji, glede na visoke cene smučarskih vozovnic, vedno manj Slovencev smuča in da glede na slabe rezultate slovenskih smučarjev, vedno manj Slovencev tudi spremlja smučanje po televiziji. Žal so časi, ko smo po televiziji spremljali Križaja, Petroviča, Svetetovo… (sam sem navijal za Stenmarka, ker sem pač mislil, da je eden izmed naših), že zdavnaj minili. Tako kot so že zdavnaj minile dolge vrste na Veliki Planini, kjer sem sploh začel svoje prve spuste po, zame takrat še strminah, Tihe doline.

Sprijazniti se je pač treba, da nismo več samo smučarski narod, ampak smo postali športni narod, saj so se ostali športi, ki so bili prej zapostavljeni, po osamosvojitvi zelo hitro razširili. Tako smo sedaj bolj ali manj dobri tudi v drugih športih, kot so biatlon, veslanje, plavanje, gimnastika, košarka, kdaj pa kdaj celo nogomet…

Pa naj se vrnem k smučanju. Smučanje v Sloveniji je, glede na ponudbo in razmere kakršne so, absolutno predrago. Za enodnevno smučanje boste, za 35 kilometrov smučarskih prog na Krvavcu, odšteli 26 €, medtem ko boste za šestdnevno smučanje odšteli 124 €.

Že če greste čez mejo, je situacija veliko boljša, če pa vam finančno stanje dopušča, je najbolje, da greste v 1000 kilometrov oddaljeni Tignes in za šestdnevno smučanje po 300 kilometrih prog, plačate samo 70 € več od tiste na Krvavcu. Tam se vam tudi ne bo pripetilo tisto, kar se je meni pred dvema letoma, ko sem smučal na Krvavcu. Bilo je med tednom, ko je bilo smučarjev bolj malo in zato ni bilo prav nobene vrste pred sedežnico. Vendar pa naši smučarski delavci, pametni kot so, niso odprli vseh prog, pa čeprav je bilo snega dovolj. In kaj je bila njihova razlaga? Da se pri tako majhnem številu smučarjev ne izplača in da je že to dovolj, da ti ni potrebno stati v vrsti, pa četudi smučaš samo po eni in isti progi. Ko sem to slišal, sem samo gledal. Že tako ali tako je prog samo za 35 kilometrov, pa še te ti vzamejo. A ni potem vseeno, da greš na en vaški hrib in se po tistemu hribu cel dan smučaš? Na žalost je tako, da je tako razmišljanje značilno za naše smučarske delavce, medtem ko se vam kaj takega ne more zgoditi v tujini, kjer ni pomembno samo smučanje, ampak je pomembno, da smučaš po vedno drugi progi, zato pač obratujejo vse žičnice, pa čeprav ni vrst nikjer.

Glede na navedeno upam, da se bodo naslednje leto smučarske karte v Sloveniji pocenile, ker ni prav nobenega razloga, da je njihova cena takšna kakršna pač je.